V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) smo v Ljubljani v ponedeljek, 21. septembra 2026, izpeljali še šesti in zadnji volilni zbor v sindikalnih konferencah, ki so bili predvideni v okviru opravil pred 12. kongresom našega sindikata, ki bo potekal 23. in 24. novembra letos. Na volilnem zboru je vodstvo – predsednika ter članice in člane predsedstva – za naslednje štiriletno mandatno obdobje 2026–2030 dobila Sindikalna konferenca osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih.

Na volilnem zboru Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih je bilo navzočih 250 sindikalnih zaupnic in zaupnikov (od 475 vabljenih), ki so uvodoma potrdili Poslovnik o delu zbora sindikalne konference za prihodnje štiriletno mandatno obdobje in volilno komisijo, vodenje srečanja pa zaupali dosedanjemu predsedniku sindikalne konference Dušanu Nemcu, ki se zaradi bližajoče se upokojitve ni odločil za ponovno kandidaturo. V svojem nagovoru sindikalnim zaupnicam in zaupnikom ter kandidatom za predsednika in člane predsedstva je izpostavil, kar je v dolgoletni sindikalni karieri najbolje spoznal – da ob številnih izzivih lahko le skupaj, ob sodelovanju in medsebojnem spoštovanju, dosežemo veliko (ali vse). Obenem je poudaril tudi, da so člani predsedstva SK veliko časa in truda namenili zbiranju različnih podatkov ter s tem strokovni službi Sviza in pogajalcem pomagali bolje razumeti stanje v praksi. Na ta način je bila pogajalska skupina še bolje pripravljena na pogovore in pogajanja z vladno stranjo.

Pred najpomembnejšim delom zbora, volitvami novega vodstva sindikalne konference, je odhajajoči predsednik poročal o aktivnostih konference v preteklem štiriletnem mandatu, ki se je začel v obdobju, ko se je vlada izmikala pogajanjem o ključni stavkovni zahtevi Sviza – takojšnji odpravi neupravičenega in vse večjega zaostajanja plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

SINDIKALNA KONFERENCA OSNOVNIH IN GLASBENIH ŠOL TER ZAVODOV ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH SVIZ V MANDATNEM OBDOBJU 2022–2026

Mandatno obdobje 2022–2026 so najbolj zaznamovali predvsem naslednji dogodki in pomembnejše aktivnosti:

• uspešna sklenitev stavkovnega sporazuma, pri čemer se je ponovno potrdilo, da je ključne interese zaposlenih mogoče uveljavljati le takrat, ko se članstvo aktivira;

• pogajanja o novem plačnem sistemu in njegovo uvajanje, s katerim so bile med drugim odpravljene uvrstitve pod minimalno plačo, povišane plače vsem zaposlenim, dogovorjeni dvigi plač razdeljeni na šest obrokov, v zakon vgrajen mehanizem za usklajevanje osnovnih plač z inflacijo, mlajšim zaposlenim omogočeno hitrejše horizontalno napredovanje, omogočeni pa sta bili tudi možnost določitve višjega plačnega razreda in možnost spregleda izobrazbe;

• priprava sprememb in dopolnitev Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive ter uveljavitev naziva višji svetnik, pri čemer pravilnik ne določa zgolj pogojev za napredovanje v ta naziv, temveč vsebuje tudi razširjeni nabor dodatnih strokovnih del in nalog, tudi v smeri večjega upoštevanja dela, ki ga strokovni delavci opravijo v samem zavodu oziroma šoli;

• spremembe Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, s katerimi so se izboljšali delovni pogoji zaposlenih ter pogoji za učenje in delo učenk in učencev;

• pogajanja o aneksih h kolektivnim pogodbam, s katerimi smo ohranili ugodnejši cenzus za članice in člane sindikata pri solidarnostni pomoči, izboljšali plačilo povečane učne obveznosti, povečali obseg ur za sindikalno delo in zvišali plačilo zanj, izboljšali prehodno obdobje pri dvigu delovne dobe za ženske, dosegli upoštevanje dejanskega števila let delovne dobe pri varstvu starejših delavcev ter uredili pravico do odklopa;

• pogajanja o delovni uspešnosti, pri katerih smo z Vlado Republike Slovenije uskladili kriterije, žal pa se nam ni uspelo dogovoriti o skupnih navodilih za določitev zakonsko opredeljenih dodatnih virov.

Predsednik sindikalne konference je v poročilu izpostavil še, da so se v zvezi z novim plačnim sistemom pojavile pripombe članic in članov glede prevedbe oziroma uvrstitve višjih svetnikov. Po dobrem letu od njegove uvedbe se je pojavilo tudi novo nezadovoljstvo zaradi ponovne kompresije plač ob dvigu minimalne plače. Na obeh področjih si sindikat še vedno prizadeva za ustrezne rešitve.

»Ob začetku mandata smo z aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja uredili plačilo za šolo v naravi in drugo tovrstno delo ter s tem rešili dolgoletno težavo različnega plačevanja. V tem mandatu smo se ukvarjali tudi s spremembami Zakona o osnovni šoli, Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter pokojninske zakonodaje. Prispevali smo tudi k ugodnejšim rešitvam v Pravilniku o potrjevanju učnih gradiv. Ob sprotnem delu smo, predvsem s pomočjo strokovne službe Sviza, reševali tudi težave, s katerimi so se srečevali posamezni člani in članice, denimo pri neplačevanju nadomeščanj, nadomestilu za prehrano, organizaciji plavalnih tečajev, popoldanskem delu, individualnem letnem delovnem načrtu, evidentiranju delovnega časa ipd.«

IZZIVI, KI TO ŠE OSTAJAJO

Dušan Nemec je poleg dosežkov preteklega mandata izpostavil še dve vprašanji, ki ju v preteklih štirih letih sindikalni konferenci še ni uspelo ustrezno rešiti:

V okviru pogajanj za sklenitev aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja je vladna stran predlagala, da bi ugotavljanje povečane učne obveznosti poenostavili z opredelitvijo povprečne tedenske učne obveznosti, torej s tako imenovanim pavšalom. Vsi odzivi kažejo, da je članstvo s plačilom zadovoljno, hkrati pa zapleteno obračunavanje sproža številna vprašanja. Ta kažejo na precejšnje nerazumevanje in velike razlike v izvajanju med posameznimi šolami.

V predsedstvu sindikalne konference in Izvršilnem odboru Sviz smo se s predlogom poenostavitve strinjali, vendar le pod pogojem, da sprememba za zaposlene finančno ne bi bila manj ugodna od trenutno veljavnega sistema. Zato nismo pristali na predlagano poslabšanje vrednotenja povečane učne obveznosti v razširjenem programu osnovnih šol, ki nas je presenetilo tik pred koncem pogajanj.

Pogajalci prav tako nismo dosegli končnega soglasja o ureditvi štetja in izračunavanja nadomeščanj. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pred koncem pogajanj umaknilo predlog o pavšalnem obračunavanju povečane učne obveznosti, zato se sistem plačila zanjo v osnovnih šolah ni spremenil. Čeprav smo si prizadevali za enostavnejši sistem, ki za zaposlene hkrati ne bi bil finančno manj ugoden, dogovora žal ni bilo mogoče doseči.

Druga velika nerešena zadeva je prepletanje in celo zamenjevanje evidentiranja delovnega časa ter individualnega letnega delovnega načrta.

Pri individualnem letnem delovnem načrtu smo naleteli na težavo, saj nismo prepričani, da imamo v Svizu enoten pogled na urejanje te problematike. Zaznali smo dve skrajnosti. Na nekaterih šolah so s trenutno ureditvijo zelo zadovoljni, saj ta omogoča načrtovanje oziroma razdelitev nalog in njihovo izvajanje brez natančnega beleženja minut, kar je bil tudi njen prvotni namen. Zato sprememb ne želijo oziroma jih ne potrebujejo. Na drugih šolah pa z ureditvijo niso zadovoljni in zagovarjajo takojšnjo ukinitev individualnega letnega delovnega načrta. Ob tem ostaja skrb, da se bomo tudi znotraj Sviza težko poenotili.

Da bi pridobili celovitejši vpogled v prakso na tem področju, je posebna delovna skupina Sviza za sindikalne zaupnice in zaupnike pripravila vprašalnik o načrtovanju in evidentiranju delovnega časa v šolah.

VOLITEV NOVEGA VODSTVA SINDIKALNE KONFERENCE

Po seznanitvi z doseženim v preteklem obdobju in izpostavitvijo vprašanj, ki na to še čakajo, je sledila predstavitev kandidatov za predsednika v novem štiriletnem mandatu ter kandidatk in kandidatov za člane predsedstva sindikalne konference. Za mesto predsednika sta kandidaturi vložila Inge Ivartnik, učiteljica likovne pedagogike na OŠ Jurija Vege Moravče, in Boštjan Miklič, učitelj športa na OŠ Šmihel pri Novem mestu, medtem ko se je za šest mest v predsedstvu potegovalo enajst kandidatov.

Večino glasov za vodenje Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih v mandatu 2026–2030 je prejel Boštjan Miklič, člani predsedstva pa so postali:

Matej Berk, OŠ Planina pri Sevnici

Andreja Hauptman Škrabar, GŠ Vič Rudnik Ljubljana

Irena Hudobivnik, OŠ Simona Jenka Kranj

Karmen Ivančič, OŠ Mladika Ptuj

Inge Ivartnik, OŠ Jurija Vege Moravče

Andraž Pahor, OŠ Škofljica

BOŠTJAN MIKLIČ, NOVI PREDSEDNIK SINDIKALNE KONFERENCE

Novi predsednik Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, ki je na tem mestu nasledil Dušana Nemca, je postal Boštjan Miklič, sindikalni zaupnik in profesor športa na OŠ Šmihel, ki je obenem tudi predsednik območnega odbora Sviza Novo mesto in prek tega član glavnega odbora, najvišjega organa odločanja v sindikatu. Skozi leta aktivnosti v Svizu na vseh ravneh je pridobil poglobljen vpogled v zakonodajne procese ter pomembne pogajalske izkušnje za zaščito interesov zaposlenih. To je bila zanj temelj, da se je odločil za kandidaturo za predsednika sindikalne konference.

Kot prioritetno usmeritev si je zastavil ohranitev oziroma možno izboljšanje materialnega položaja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter opazno izboljšanje delovnih pogojev, ki pa morajo upoštevati vse več posebnosti, s katerimi se zaposleni vsakodnevno soočajo pri svojem delu. Kot predsednik SK napoveduje, da se bo sproti odzival na vse aktualnosti in problematiko, o kateri ga bodo obveščali sindikalni zaupniki ter celotno članstvo.

Pozorno namerava spremljati in se odzivati na vse težnje po spremembah šolske zakonodaje, ki bi poslabševale položaj zaposlenih, njihove pogoje dela ali socialno varnost. Prizadeval si bo tudi za dosledno uveljavitev sprememb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Pozornost bo namenjal še ohranitvi (ali izboljšanju) vzpostavljenih normativov in standardov ter spodbujal avtoriteto odnosa, ki mora temeljiti na strokovnosti, medsebojnem spoštovanju pravic ter razumevanju drugačnosti.

Nekaj ključnih izzivov za mandatno obdobje 2026–2030, kot jih je v svojem predlogu prioritet izpostavil novi predsednik:

– ohranitev in krepitev odličnega ter dostopnega javnega šolstva

– reševanje zaostrene kadrovske problematike v celotni vertikali

– implementacija in natančno spremljanje učinkov prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju na terenu

– prilagoditev normativov in standardov v luči naraščanja števila učencev odločbami ter specifik dela z učenci priseljenci in tujci

– izzivi medkulturnega sobivanja in uspešne integracije v šolski prostor

– reševanje specifik v glasbenih šolah (z izpostavitvijo specifičnih degenerativnih poškodb, npr. korepetitorjev) in v zavodih za izobraževanje odraslih

– nadaljevanje odprtega dialoga glede iLDN

– nadaljnje sindikalne aktivnosti za dosego polne uveljavitve preostalih materialnih in statusnih zahtev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju

37.472 zbranih podpisov Cilj: 40.000 podpisov

Podpise zbiramo do 5. oktobra. Imamo še 13 dni.

V tokratnih posebnih obvestilih namenjamo pozornost besedam predsednika Vlade RS Janeza Janše o številu učiteljev in rezultatih učenk in učencev ter njegovim napovedim o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju. Sprašujemo se, ali bi se med napovedanimi ukrepi za zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju lahko ponovno znašlo tudi zaostrovanje normativov, povečanje tedenske učne obveznosti učiteljev in zmanjševanje števila učiteljev. Opozarjamo tudi na podobne poskuse posegov v šolstvo izpred let in na aktualne napovedi sprememb šolskega sistema ter članice in člane ponovno pozivamo k oddaji podpisa za referendum o interventnem zakonu.

Vabimo vas tudi k prebiranju intervjuja z glavnim tajnikom, ki je bil objavljen v zadnji izdaji Dnevnikovega Objektiva.

Sindikalne zaupnice in zaupnike prosimo, da obvestila pozorno preberete, in se vam vnaprej zahvaljujemo, da boste z njimi seznanili tudi članice in člane Sviza v svojih zavodih.

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, članice in člani,

ob koncu minulega tedna je predsednik Vlade RS Janez Janša ob oceni prvih sto dni nove vlade ugotovil, da je v javnem sektorju preveč  zaposlenih, izpostavil neracionalno razporeditev kadrov ob hkratnem pomanjkanju delovne sile v gospodarstvu ter napovedal prestrukturiranje in zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Hkrati je žaljivo in zavajajoče namigoval, da je učiteljev v šolah danes več, rezultati naših učenk in učencev pa slabši, medtem ko »vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo«. V Svizu se sprašujemo, ali napoved zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju že nakazuje, kje namerava vlada iskati prihranke za blaženje velikega izpada javnofinančnih prihodkov, ki bi ga povzročila uveljavitev interventnega zakona. Slovenski sindikati bomo storili vse, da uveljavitev škodljivega interventnega zakona preprečimo z njegovo zavrnitvijo na naknadnem zakonodajnem referendumu.

Primerljivi mednarodni podatki ne kažejo, da bi Slovenija po deležu zaposlenih v javnem sektorju izstopala navzgor; nasprotno, ta delež je pod povprečjem držav Evropske unije. Predsednikovo ustvarjanje vtisa, da gre pri zaposlovanju v javnem sektorju v naši državi za nekakšen eksces, je zato zavajajoče ter prispeva k širjenju negativnega odnosa do zaposlenih v javnem sektorju in poglabljanju nasprotij med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju, pa tudi do delavk in delavcev iz drugih držav. Takšna retorika poskuša zanetiti razdor med sindikati javnega in zasebnega sektorja prav v času, ko se sindikati skupaj odločno borimo proti uveljavitvi interventnega zakona, skupaj pozivamo članstvo k oddaji podpisov za referendum ter se skupaj upiramo omejevanju sindikalnega delovanja, diskreditacijam in žalitvam, h katerim se predlagatelji interventnega zakona ob pomanjkanju argumentov vse bolj očitno in pogosto zatekajo.

Zavajajoče je tudi, ko gospod Janez Janša podatek, da se je od leta 2002 število učiteljev povečevalo hitreje od števila učencev v osnovnih šolah, povezuje s trditvijo, da so bili rezultati učenk in učencev nekoč boljši kot danes. Slovenija je v raziskavi PISA prvič sodelovala leta 2006. Od takrat so bili rezultati naših učenk in učencev pri naravoslovju vse do PISA 2022 nad povprečjem držav OECD, v PISA 2025 pa so bili blizu povprečja. Pri matematiki smo bili prav tako vse do PISA 2022 nad povprečjem OECD, pod povprečje pa smo prvič zdrsnili v PISA 2025. Pri bralni pismenosti, ki je za Slovenijo najbolj kritično področje, so rezultati v tem obdobju nihali: v posameznih ciklih, zlasti v letih 2015 in 2018, smo bili nad povprečjem OECD, v zadnjih dveh raziskavah pa pod njim. V Svizu smo ob tem v preteklih letih večkrat opozarjali, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna ter da lahko varčevanje, slabšanje standardov in normativov, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih ter poslabševanje pogojev za njihovo delo dolgoročno vplivajo tudi na kakovost vzgoje in izobraževanja. Rezultati PISA torej ne kažejo, da bi se znanje slovenskih učenk in učencev od leta 2006 ves čas slabšalo, njihov sedanji padec pa zahteva resno analizo vzrokov in premišljene ukrepe za izboljšanje kakovosti.

Res je, da se je omenjenem obdobju število učiteljev povečevalo hitreje kot število učencev, vendar predsednik vlade pri tem ni povedal, da je pomemben del te rasti povezan s strukturnimi spremembami vzgojno-izobraževalnega sistema, s širitvijo obsega in nalog osnovne šole. V tem obdobju se je dokončal prehod z osemletke na devetletko, kar je povečalo kadrovske potrebe, močno se je povečal obseg podaljšanega bivanja, širile so se različne oblike pomoči učencem in pouka v manjših skupinah, postopno pa smo uvajali tudi zgodnejše učenje tujih jezikov. Hkrati smo ohranjali mrežo manjših in podružničnih šol ter s tem zagotavljali dostopnost osnovnega izobraževanja tudi na podeželju. Rasti števila učiteljev zato ni mogoče predstavljati kot nekakšen eksces, ne da bi upoštevali spremembe v obsegu in organizaciji dela osnovnih šol. Sprašujemo se, ali bi se med napovedanimi ukrepi za zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju lahko ponovno znašlo tudi zaostrovanje normativov, povečanje tedenske učne obveznosti učiteljev in zmanjševanje števila učiteljev zaradi mašenja proračunske luknje, ki bi jo povzročila uveljavitev interventnega zakona.

Ni odveč spomniti, da smo bili s podobnimi predlogi soočeni že pred štirinajstimi leti. Spomladi 2012 je druga vlada Janeza Janše, v kateri je bila na šolskem ministrstvu državna sekretarka Mojca Škrinjar, ki je danes ponovno na istem položaju, v okviru varčevalnih ukrepov predlagala povečanje tedenske učne obveznosti učiteljev: v osnovnih šolah z 22 na 23 ur, v srednjih šolah pa z 20 na 21 ur tedensko. Predlog po nasprotovanju sindikatov in pogajanjih ni bil uveljavljen. Toda že decembra istega leta je ministrstvo predstavilo tudi možnost povečanja pedagoške obveznosti učiteljev za štiri ure tedensko, v osnovnih šolah z 22 na 26 ur in v srednjih šolah z 20 na 24 ur. Kot možnosti za prilagoditev zmanjšanemu proračunu so se takrat omenjali tudi odpuščanje in spremembe normativov.

Zaradi takšnih preteklih izkušenj z dodatno pozornostjo spremljamo tudi sedanje napovedi ministra Boruta Rončevića, ki je ob predstavitvi rezultatov PISA 2025 napovedal obsežne spremembe šolskega sistema, med drugim prehod na osemletno osnovno šolo. Ob tem je povedal, da je Sviz sogovornik pri delovnopravnih vprašanjih, da pa se z njim ne bo pogovarjal o kurikularni prenovi. Takšno omejevanje vloge reprezentativnega sindikata, ki zastopa zaposlene, ki bodo te spremembe neposredno izvajali, je za Sviz nesprejemljivo.

Vse to je dodaten razlog, da vas, članice in člane Sviza, ponovno pozovemo, da čim prej oddate podpis podpore zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in tako prispevate k zbiranju potrebnih 40.000 podpisov. S tem bomo volivkam in volivcem omogočili, da na referendumu odločijo o zakonu, ki zmanjšuje prihodke javnih blagajn, največje koristi pa prinaša bolje plačanim in premožnejšim skupinam. Zaposleni z nizkimi in srednjimi plačami, med njimi velika večina našega članstva, bodo od zakona imeli bistveno manj, posledice manjših prihodkov javnih blagajn pa bomo lahko občutili vsi. Za zaposlene v javnem sektorju to lahko pomeni nove pritiske na zaposlovanje in delovne pogoje, v vzgoji in izobraževanju pa tudi na normative, število zaposlenih in tedensko učno obveznost.

 okviru volilnih opravil pred 12. kongresom Sviz je bil 14. septembra 2026 izveden četrti od šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc, ki delujejo v našem sindikatu. Na sedežu Glavnega odbora Sviz na Oražnovi ulici 3 v Ljubljani so se zbrali sindikalni zaupniki in zaupnice Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Na zboru so volili predsednika ter člane in članice predsedstva za mandatno obdobje 2026–2030.

Uvodoma so se navzoči seznanili z opravičilom glavnega tajnika Sviz Branimirja Štruklja, ki se volilnega zbora tokrat ni mogel udeležiti, ker je v Mariboru skupaj s predstavniki drugih sindikatov sodeloval na novinarski konferenci v povezavi z zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Zbrani sindikalni zaupniki in zaupnice so po ugotovitvi sklepčnosti potrdili dnevni red, ki so ga prejeli z gradivom, zatem pa sprejeli tudi Poslovnik o delu zbora Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami za mandatno obdobje 2026–2030. Jelka Horvat, predsednica sindikalne konference v aktualnem mandatnem obdobju, je predstavila določbe o številu sej, javnosti in naravi sej, trajanju razprave, prejemu gradiva, vodenju sej in ugotavljanju sklepčnosti. Poslovnik ureja tudi pisanje zapisnika pri sejah na daljavo in dopisnih sejah, način odločanja zbora ter izvedbo volilnega zbora. V nadaljevanju so imenovali še volilno komisijo.

Sindikalna konferenca v mandatnem obdobju 2022–2026

Predsednica sindikalne konference v mandatnem obdobju 2022–2026 Jelka Horvat je predstavila poročilo o delu konference v preteklih štirih letih. Izpostavila je, da je imela sindikalna konferenca v Glavnem odboru Sviz pet predstavnikov, poudarila, da je bilo delo predsedstva obsežno, zahtevno in naporno, članice in člani pa so sodelovali odzivno in konstruktivno.

Na srečanjih s predstavniki Vlade RS in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je konferenca obravnavala položaj varuhov, različno določeno obveznost neposrednega dela vzgojiteljev pri zgodnji obravnavi, obremenitve vzgojiteljev v vzgojnih zavodih, potrebo po redefiniciji delovnega mesta mobilnega učitelja za dodatno strokovno pomoč, pomanjkanje ustrezno izobraženega strokovnega kadra ter prostorsko stisko. Govorili so tudi o Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in uvajanju razširjenega programa. Pri pripravi sprememb normativov in standardov je sodelovalo celotno predsedstvo. Med rešitvami je Jelka Horvat navedla določbo, da se merila za oblikovanje oddelkov in skupin za prilagojeni predšolski program in posebni program uporabljajo tudi v socialnovarstvenih zavodih, ki ta programa izvajajo.

Konferenca je nasprotovala umestitvi varuhov-negovalcev in spremljevalcev med tehnični kader ter predlogu, da bi se v pravilnik vključilo počitniško varstvo otrok. Nekaterih predlogov, med njimi zmanjšanja števila otrok v skupini in odprave izjeme za vključitev do dveh dodatnih učencev med letom, ni bilo mogoče uveljaviti.

V letu 2026 sta bili v sklep ministra o delovnih mestih, na katerih so javni uslužbenci upravičeni do dodatka po 8. točki 19. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, vključeni tudi pobudi konference. Za delovno mesto gospodinjec IV, naknadno tudi oskrbnik IV, je bil odobren dodatek v obsegu 30 odstotkov delovnega časa. Določeno je bilo tudi, da je vsak delavec, ki dela v skupini otrok s posebnimi potrebami, upravičen do dodatka za ves čas prisotnosti. Srečanja z ministrom so bila namenjena tudi vprašanju napredovanja v nazive. Pri nekaterih predlaganih rešitvah konferenca ni bila uspešna.

Pomemben del dela so predstavljala pogajanja o plačnih stebrih. Dosežena so bila nova delovna mesta in preimenovanja nekaterih delovnih mest. Spremljevalec V, spremljevalec skupine V in varuh-negovalec V so prešli iz plačne skupine J v novo plačno skupino D04, druga delovna mesta iz skupine J pa so bila uvrščena v D09.

Med novimi delovnimi mesti, značilnimi za področje konference, so bili med drugim vzgojitelj v strokovnem centru za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, učitelj oziroma vzgojitelj za delo z gluhoslepimi, učitelj oziroma vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku, romski pomočnik in vzgojitelj za zgodnjo obravnavo.

Med rešitvami je bilo tudi plačilo za delo sindikalnih zaupnic in zaupnikov, povečalo se je število ur za sindikalne funkcionarje, dogovorjeni so bili kriteriji za delovno uspešnost, izveden pa je bil tudi naknadni popravek glede možnosti uveljavljanja znižane učne obveznosti v prehodnem obdobju.

Ob koncu mandatnega obdobja se je ponovno odprlo vprašanje evidentiranja delovnega časa. Zaradi različnih razlag in praks po posameznih ustanovah je bil oblikovan razmislek o spremembah obstoječega sistema oziroma drugačnem pristopu. V delovni skupini sta sodelovala tudi predstavnika sindikalne konference Sašo Ivetič in Marjan Štukelj.

V razpravi je Jelka Horvat izpostavila naraščanje števila otrok na šolah, s tem povezano prostorsko stisko, vprašanja usmerjanja otrok ter pričakovanja staršev glede njihovega napredka. Spregovorila je tudi o inkluziji in potrebi po razpravi o tem, kdaj gre za inkluzijo in kdaj se ta uporablja predvsem kot rešitev prostorske stiske. Opozorila je še na pomanjkanje strokovnega kadra ter poudarila, da dela na tem področju ne more opravljati kdor koli.

Vodstvo za mandatno obdobje 2026–2030

Kandidacijsko-volilna komisija Glavnega odbora Sviz je na avgustovski seji preučila prispele kandidature ter oblikovala listo kandidata za predsednika in listo kandidatov za člane predsedstva sindikalne konference.

Kandidat za predsednika, Sašo Ivetič z Osnovne šole Ljuba Šercerja, Kočevje, se je v svoji predstavitvi najprej zahvalil Jelki Horvat za dosedanje odlično vodenje konference in predstavil glavne poudarke svojega programa. Med prednostnimi nalogami je izpostavil preprečevanje nasilja v zavodih, izboljšanje pogojev dela ob povečevanju števila vpisanih otrok, evidentiranje delovnega časa ter izboljšanje poznavanja zakonodaje med sindikalnimi zaupnicami in zaupniki. Poudaril je tudi pomen sodelovanja vsakega sindikalnega zaupnika, članov ter tudi nečlanov pri reševanju vprašanj v zavodih. Izpostavil je svojo dostopnost za stike in ob pobudi sindikalnih zaupnic in zaupnikov tudi pripravljenost pomagati tudi na terenu. Navzoči sindikalni zaupniki in zaupnice so Sašu Ivetiču izkazali zaupanje in ga izvolili za predsednika sindikalne konference v mandatnem obdobju 2026–2030.

Celoten zbor se je pred predstavitvami kandidatk in kandidatov za člane in članice predsedstva zahvalil za opravljeno delo dozdajšnji predsednici sindikalne konference Jelki Horvat.

Za članice in člane predsedstva Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami za mandatno obdobje 2026 – 2030 so bili izvoljeni:

 – Urban Leskovšek, OŠ Glazija Celje

– Petra Stepan, CUDV Draga Ig

– Tanja Šafranko, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja, Dornava

– Matjaž Šprajc, OŠ Helene Puhar Kranj

– Marjan Štukelj, Strokovni center Mladinski dom Malči Belič, Ljubljana

– Petra Urbančič, Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož

Sviz pristojne poziva, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje.

Ljubljana, 8. septembra 2026 – Rezultati raziskave PISA 2025 kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih petnajstletnic in petnajstletnikov. V primerjavi z letom 2022 so se rezultati poslabšali na vseh treh osrednjih področjih merjenja, pri čemer je bil padec v Sloveniji večji od povprečnega padca v državah OECD. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ocenjuje, da teh rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih slovenske šole in zaposleni v njih delujejo, zato pristojne poziva, naj se prednostno lotijo ustreznega in sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju.

PISA 2025 je bila osredotočena na naravoslovje, zajela pa je tudi branje, matematiko in učenje v digitalnem svetu. Slovenija je dosegla 484 točk pri naravoslovju, 445 pri branju in 460 pri matematiki; povprečje OECD je bilo 482, 461 oziroma 463 točk. Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk. Pri matematiki in branju OECD Slovenijo izrecno uvršča med države, v katerih so se dosežki poslabšali izraziteje. Negativen je tudi dolgoročnejši trend, ki je pri Sloveniji še posebej izrazit pri branju. Po oceni OECD desetletni trend kaže na padec za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju. Sviz izraža zaskrbljenost tako zaradi trenutnih rezultatov Slovenije kot zaradi večletnega slabšanja dosežkov. Ti zahtevajo resen razmislek o vzrokih za negativni trend ter o tem, ali so za kakovostno javno izobraževanje zagotovljeni ustrezni pogoji.

Posebej zgovorni so v raziskavi PISA 2025 tudi podatki o kadrovskih razmerah v slovenskih šolah. Le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka; povprečje OECD je 28,8 odstotka. Ob tem primerjava z letom 2022 kaže, da se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje. Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati. Tudi podatki iz aktualne Analize pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju (Urad za razvoj in kakovost izobraževanja pri ministrstvu za izobraževanje, maj 2026) kažejo, da pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra ni obrobna, temveč sistemska težava, ki zahteva ustrezen odziv države. Število manjkajočih vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v šolah se je v šolskem letu 2025/26 glede na šolsko leto 2024/25 skladno s podatki iz analize ministrstva povečalo za 20 odstotkov!

Sviz vztrajno opozarja, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna. Sindikat je že pred leti poudaril, da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela, opozorila o financiranju, položaju zaposlenih in privlačnosti poklica pa Sviz odtlej dosledno ponavlja. Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih.

Najnovejši podatki raziskave PISA sami po sebi ne dajejo preprostega odgovora, zakaj slovenski dosežki padajo, so pa za Sviz dodaten razlog za zahtevo, naj politika opozorila o pogojih, od katerih je odvisna dolgoročna kakovost sistema, končno vzame resno. Sindikat pričakuje, da se bodo pristojni nemudoma in prednostno lotili ustreznega reševanja kadrovske problematike ter sprejeli učinkovite ukrepe za pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih. Obenem pričakuje, da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev raziskave PISA 2025 ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja.