Vlada je minuli mesec na seji, ki jo je imela v okviru obiska Koroške regije, razglasila 5. marec za nacionalni dan branja. Prvič ga obeležujemo že na tokratni 5. marec. Z nacionalnim dnevom branja se poudarja pomen branja kot temeljne vrednote za razvoj slovenske skupnosti in vsakega posameznika.
Datum ni bil izbran naključno, saj je 5. marec rojstni dan ambasadorke branje, novinarke in publicistke Mance Košir, obenem pa je obeleževanje tudi v skladu z nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje med letoma 2019 in 2030. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob razglasitvi izpostavila, da je nacionalni dan branja odgovor na zaskrbljujoče podatke o upadu bralnih navad med otroki in odraslimi. »Z njim želimo okrepiti bralno pismenost, povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas. Branje nam odstira prostor v nove svetove, nas zabava, daje vpogled v drugačne poglede in utrjuje kritično razumevanje in jezikovne zmožnosti. S tem nam krepi duševno zdravje, razumevanje sveta in nas samih. Zato je branje ključno za razvoj posameznika in demokratične družbe,« je še poudarila ministrica za kulturo.
Raziskava Knjiga in bralci VII – Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2024 je med drugim pokazala, da se je slovensko branje spremenilo: manj je tistih, ki ne berejo, vendar se je močno zmanjšalo število intenzivnih bralcev in tistih, ki imajo domače knjižnice. Pokazala je tudi, da 40 odstotkov bralcev bere več v angleškem kot slovenskem jeziku.
Vlada je pri razglasitvi dneva branja prisluhnila pobudnikom, med njimi Bralnemu društvu Slovenije in skrbnikom zapuščine Mance Košir ter številnim deležnikom, ki že vrsto let spodbujajo branje po vsej Sloveniji.
Nacionalni dan branja je odgovor na upad bralnih navad prebivalcev Slovenije. Z njim želi država okrepiti bralno pismenost ter povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas. Prvič ga obeležujemo 5. marca 2026, na rojstni dan ambasadorke branja in publicistke Mance Košir (1948-2024).
Pred nacionalnim dnevom branja je tudi Statistični urad Slovenije objavil nekaj zanimivih podatkov
V letu 2024 je poklic pisatelja opravljalo skoraj 300 delovno aktivnih prebivalcev, nekaj več kot 1400 založnikov pa je izdalo skoraj 5300 tiskanih knjig in brošur. V 58 splošnih knjižnic je bila včlanjena skoraj petina prebivalcev Slovenije, so pred nacionalnim dnevom branja, 5. marcem, sporočili s Statističnega urada RS (Surs).
Med predlani izdanimi knjigami je bilo 69 odstotkov izvirnih del in 31 odstotkov prevodov, z vidika natisa pa 39 odstotkov prvih izdaj in 61 odstotkov ponatisov. Med tiskanimi knjigami in brošurami je bilo 38 odstotkov naslovov s področja leposlovja. Največ leposlovnih del, nekaj več kot tretjino, so predstavljali romani, sledili sta kratka proza s 30 in poezija z 18 odstotki.
58 splošnih knjižnic je organiziranih kot mreža 235 krajevnih knjižnic, poleg tega pa še 13 bibliobusov oz. potujočih knjižnic. Član je knjižnico v povprečju obiskal dvajsetkrat in si izposodil 50 knjig.
Med delovno aktivnimi prebivalci, ki delujejo na področjih, povezanih z nacionalnim dnevom branja, je bilo predlani največ novinarjev, in sicer 2203. Prevajalcev, tolmačev in lektorjev je bilo 1852, bibliotekarjev, dokumentalistov ipd. 1380, knjižničnih uradnikov 510 in pisateljev 291. Po spolu je bil največji delež žensk, 84 odstotkov, med bibliotekarji, dokumentalisti ipd., največ moških, 41 odstotkov, pa med pisatelji.
Med zaposlenimi v zgoraj omenjenih poklicih so imeli za oktober 2024 najvišjo povprečno mesečno neto plačo novinarji, in sicer 1802 evrov, najnižjo pa knjižnični uradniki, in sicer 1299 evrov. Povprečna plača pisateljev je znašala 1784 evrov, prevajalcev 1621 evrov in bibliotekarjev 1614 evrov. V vseh teh poklicih so bile povprečne mesečne neto plače višje pri moških. Izjema so bili knjižnični uradniki; v tej poklicni skupini so ženske prejemale za 5,2 odstotka višje plače.
Lani je maloprodajna cena dnevnega časopisa znašala povprečno 2,12 evra, tedenskega pa 3,5 evra. Časopisi so bili letošnjega januarja v primerjavi z lanskim dražji za odstotek ter revije in periodični tisk za 5,4 odstotka. Knjige so bile cenejše v povprečju za 1,1 odstotka, izobraževalne knjige in učbeniki dražji za 1,7 odstotka, druge knjige pa so se pocenile povprečno za 5,7 odstotka.
Po začasnih podatkih je bilo lani uvoženih za skoraj 387.000 evrov prenosnih elektronskih bralnikov na baterije za snemanje in reprodukcijo besedil, slik ali zvočnih posnetkov, med katere spadajo tudi prenosne naprave za branje knjig. Največ, 75 odstotkov uvoza, je bilo iz Kitajske, 15 odstotkov iz Poljske in sedem odstotkov iz Nemčije.
Internet je lani za branje spletnih novic, časopisov in revij uporabljalo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let, kar je bilo za 13 odstotnih točk več kot leta 2015. Delež teh narašča po doseženi ravni izobrazbe. Med terciarno izobraženimi prebivalci med 16 in 74 letom starosti jih je novice, časopise in revije po spletu bralo 87 odstotkov, med srednješolsko izobraženimi je bilo takih dve tretjini, najmanj, 52 odstotkov, pa jih je bilo med tistimi z največ osnovnošolsko izobrazbo.