V Ljubljani je 26. avgusta 2026 v sklopu volilnih opravil pred 12. kongresom Sviza potekal prvi v nizu šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc sindikata. Svoje vodstvo za nov mandat, tj. za obdobje od leta 2026 do 2030, je dobila Sindikalna konferenca srednjih in višjih šol ter dijaških domov. Že prihodnji teden bodo izpeljane še volitve za konferenco kulturnih organizacij (3. septembra), nekaj dni zatem tudi za konferenco predšolske vzgoje (7. septembra), kasneje pa sledijo volilni zbori še preostalih treh sindikalnih konferenc.

Z volilnim zborom – prvim od skupno šestih – Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov zadnje dni avgusta v Ljubljani se torej nadaljujejo aktivnosti v luči prihajajočega 12. kongresa SVIZ, ki bo 23. in 24. novembra letos v Portorožu. Volilni zbori so namenjeni volitvam predsednikov ter članov predsedstev sindikalnih konferenc za novo štiriletno obdobje.

Sindikalni zaupnice in zaupniki iz srednjih in višjih šol ter dijaških domov so vodenje sindikalne konference zaupali dosedanjemu predsedniku Mihi Gartnerju. Člani predsedstva za mandat 2026–2030 pa so postali:
 

Saška Cimperman, Gimnazija Novo mesto

Miha Gartner, Gimnazija Celje – Center

Viktor Klampfer, Gimnazija Bežigrad Ljubljana

Veronika Sabadin, Srednja šola Pietro Coppo Izola

Mateja Urbancl, Šolski center Velenje

Simona Varga, Gimnazija Murska Sobota

Stanko Vorih, Izobraževalni center Maribor

Prvi izmed šestih volilnih zborov se je sicer pričel s formalno potrditvijo Poslovnika o delu zbora sindikalne konference (SK) in izvolitvijo organov zbora SK. Predsednik konference v iztekajočem se mandatu Miha Gartner je predstavil poročilo o delu sindikalne konference v obdobju 2022–2026.

V iztekajočem se mandatu je sindikalna konferenca aktivno sodelovala pri naslavljanju in urejanju številnih pomembnih vprašanj: pri prenovi normativov in standardov, novem pravilniku o napredovanju v nazive, dvigu plač, uveljavitvi dodatka za spremljanje dijakov na večdnevnih dejavnostih, plačilu ocenjevanja pisnega dela poklicne mature, ureditvi bivanja v dijaških domovih ter pri pogajanjih o novem plačnem sistemu in plačilu povečane učne obveze in nadomeščanj. Aktivno smo sodelovali tudi pri prizadevanjih za ustreznejšo ureditev evidence delovnega časa in načrtovanja iLDN.

Predsednik SK je izpostavil, da so si v sindikalni konferenci zastavili številne ambiciozne cilje. Nekaterih, kljub prizadevanjem, niso uspeli doseči. Med njimi so predvsem zmanjšanje pedagoške obveze učiteljev praktičnega pouka, ustreznejše vrednotenje dela učiteljev pri maturitetnih predmetih ter izboljšanje normativov v oddelkih z večjim številom dijakov z odločbami.

»Prav zato se moramo vprašati, kako postati še močnejši in uspešnejši, da bomo lahko dosegli tudi cilje, ki se danes zdijo težko dosegljivi. Pri tem ne bodo dovolj le strokovnost, argumenti, vztrajnost in pogajalske sposobnosti. Pogajalska moč sindikata je v veliki meri odvisna od organiziranosti, številčnosti, aktivnosti in odločnosti njegovega članstva. Zato si želim, da bi v naslednjem mandatu še bolj spodbujali aktivno sodelovanje članstva, krepili vlogo sindikalnih zaupnikov, izboljšali komunikacijo, povečevali zaupanje v sindikat in posebno pozornost namenili vključevanju mladih.«

V nadaljevanju zbora je novi-stari predsednik SK navedel še vsebine oziroma problematiko, ki bi ji bilo po oceni njega ter odhajajočih članov predsedstva potrebno tudi v novem štiriletnem obdobju posvetiti največ pozornosti. Tudi v prihodnje si bo po njegovi oceni potrebno močno prizadevati predvsem za:

– znižanje učne obveze učiteljev praktičnega pouka;

– izboljšanje normativov za kuharje;

– sistemsko ureditev učne pomoči kot dela pedagoške obveze;

– zmanjšanje števila dijakov v oddelkih z večjim številom dijakov z odločbami oziroma dijakov tujcev, ki ne znajo slovenskega jezika;

– pravično in celovito plačilo ocenjevanja eksterne in poklicne mature ter ureditev plačila internega dela mature;

– ustrezno vrednotenje večje zahtevnosti in odgovornosti dela pri maturitetnih predmetih;

– ureditev normativov in standardov na področju izobraževanja odraslih;

– ustrezno ureditev bivanja v dijaških domovih ob vikendih in praznikih;

– spremljanje praktične uveljavitve sistema ugotavljanja in plačila povečane pedagoške obveze;

– ustrezno in pravično uporabo evidence delovnega časa ter načrtovanja iLDN.

Miha Gartner, predsednik Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov (2026–2030)

Od leta 2004 je zaposlen kot učitelj geografije in zgodovine na Gimnaziji Celje – Center. V svojem dosedanjem delu je bil vključen v številne šolske projekte in dejavnosti. Vodi je debatni klub, je zunanji ocenjevalec na maturi, bil je član šolskega razvojnega tima ter mentor dijakom pri raziskovalnih nalogah. Kot mentor in vodja odprav je sodeloval tudi v programu MEPI, trenutno pa vodi programa Evrošola in EPAS.

Ob pedagoškem delu se je ves čas aktivno vključeval tudi v sindikalno delo. Član Sviza je postal že ob prvi zaposlitvi, delo sindikalnega zaupnika pa opravlja od leta 2006. V različnih mandatih je bil član predsedstva sindikalne konference, od leta 2020 član Glavnega odbora in od leta 2022 član Izvršilnega odbora ter predsednik srednješolske sindikalne konference. Od leta 2020 predseduje Območnemu odboru Sviza Celje, ki ga bo vodil tudi v mandatu 2026–2030.

V zadnjih letih je sodeloval pri številnih pogajanjih in aktivnostih Sviza, med drugim pri spremembah pravilnikov o standardih in normativih ter napredovanju v nazive, pri pogajanjih za nov plačni sistem in pri urejanju drugih vprašanj, pomembnih za zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Sodeluje tudi v mednarodnih projektih sindikata ter pri povezovanju z evropskimi šolskimi sindikati, predvsem v okviru ETUCE.

V zaključku volilnega zbora je najpomembnejše dogodke zadnjih nekaj mesecev ter obete za prihodnje predstavil glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. Povzel je, da je šolsko ministrstvo v postopek sprejemanja poslalo novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi se v svetih javnih vrtcev in šol število predstavnikov zaposlenih zmanjšalo s pet na tri. Gre za ponovitev posega iz leta 2021, ko je bil prav tako predlagan odvzem dveh predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov. V Svizu tudi tokrat predlagani spremembi 46. člena ZOFVI kategorično nasprotujemo. Predlog zaposlenim v svetih zavodov jemlje dva predstavnika, s tem pa zmanjšuje glas učiteljic in učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev ter drugih strokovnih in drugih delavk in delavcev, ki vsak dan zagotavljajo delovanje vrtcev, šol in dijaških domov. Takšen poseg izkazuje nezaupanje oblasti do zaposlenih in ruši dosedanje premišljeno ravnotežje med deležniki ter povečuje vpliv ustanoviteljev oziroma lokalne in državne politike pri imenovanju ravnateljic in ravnateljev ter pri odločanju o drugih ključnih, tudi povsem strokovnih vprašanjih.

Ker se že čez nekaj dni, točno na prvi šolski dan 1. septembra, prične zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu (ZIURS), je glavni tajnik na kratko povzel tudi vsebino zakona, znova izpostavil njegove najbolj sporne dele ter pozval sindikalne zaupnice in zaupnike, ki naj to vabilo prenesejo tudi med kolege v svojih zavodih, k množični podpori in oddaji podpisa za razpis referenduma. Sindikati t. i. zakonu za razkroj ostro nasprotujejo in opozarjajo na njegove škodljive posledice za socialno državo, javno zdravstvo in delavce.