VPRAŠANJA SVIZ-a POLITIČNIM STRANKAM IN LISTAM PRED VOLITVAMI V DRŽAVNI ZBOR (poslana na e-naslove strank in list 17. februarja 2026)
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je najštevilčnejši sindikat v naši državi in zastopa interese več kot 35 tisoč članic in članov, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v kulturi, raziskovalni dejavnosti in sociali. Skladno z že uveljavljeno prakso iz sindikata pred vsakimi državnozborskimi volitvami na politične stranke naslovimo vprašanja, ki so povezana s širšimi ali ožjimi interesi našega članstva in aktualnimi izzivi. Prepričani smo, da lahko odgovori strank na ta vprašanja in njihova stališča našemu članstvo olajšajo izbiro na volitvah. V nadaljevanju vam torej posredujemo naša vprašanja, vaše odgovore pa bomo sproti, kot jih bomo prejemali, objavljali na naši spletni strani www.sviz.si ter z njimi seznanili tudi naše članstvo ter javnost.
KAKOVOST JAVNEGA ŠOLSTVA
SVIZ je od svoje ustanovitve v letu 1990 odločen zagovornik kakovostnega javnega šolstva. Verjamemo in vemo, da je javno izobraževanje pravica, ki jo mora vsem otrokom zagotoviti država. Le javno izobraževanje zagotavlja otrokom enake možnosti šolanja ne glede na socialno ali etnično pripadnost njihovih staršev. Kakovostni javni vrtci in šole so eden od temeljnih stebrov socialne države in bistvene pri utrjevanju demokracije, prispevajo k zmanjševanju neenakosti v družbi, usmerjajo mlade k dialogu in medsebojni strpnosti. V SVIZ-u zasebnemu šolstvu ne nasprotujemo, a ga razumemo kot dopolnilo javnemu, ki prispeva k izbiri med različnimi pedagoškimi principi in svetovnonazorskimi prepričanji staršev, otrok in mladostnikov.
Vprašanje:
– Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?
FINANCIRANJE JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA: IZBIRA MED MASLOM IN TOPOVI
V SVIZ vemo, da je predpogoj za utrjevanje kakovostnega javnega izobraževanja zagotavljanje ustreznega in stabilnega deleža javnih izdatkov zanj. Brez ustreznega in dolgoročno stabilnega javnega financiranja ni kakovostnih učiteljev in učiteljic, ni kakovostnih programov, ni ustrezne infrastrukture, ni kakovostnega javnega izobraževanja. Po podatkih SURS je bil delež izdatkov v BDP za formalno izobraževanje pred dvajsetimi leti, v letih 2005 in 2006, 5.7 odstotka in od takrat ni bil nikoli presežen, v letu 2023 je znašal 5.10, v letu 2024 pa 5.15 odstotka. V SVIZ smo zaskrbljeni za prihodnost javnega izobraževanja, saj napoved o hitrem in izdatnem povečevanju javnih sredstev za oboroževanje in obrambo, v Evropi in Sloveniji, predstavlja tveganje, da se bomo v prihodnjih letih od zaželenega cilja za izobraževanje – tega UNESCO postavlja pri 6 % BDP – prej oddeljevali kot približevali. Če se to zgodi, se bo, ob pomanjkanju javnih sredstev, povečeval pritisk najpremožnejšega dela prebivalstva na ustanavljanje dobrih, a plačljivih, zasebnih šol in vrtcev, ki bi iz javnih šol potegnile tudi kakovostnejši del učiteljstva. Temu prehodu bo sledil dodatni padec kakovosti v javnem izobraževanju.
Vprašanja:
– Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?
– Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki je pri 6 % BDP?
– Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?
VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE VRTCE IN ŠOLE
Število otrok priseljencev v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih se v zadnjem desetletju neprestano povečuje, obenem pa ti otroci prihajajo iz vse bolj jezikovno in kulturno raznolikih okolij. Zaposleni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah opozarjajo, da omenjenim spremembam niso sledile tudi ustrezne sistemske prilagoditve na ravni države. Na pomanjkljivo sistemsko podporo – zlasti na področju učenja slovenskega jezika in drugih podpornih mehanizmov – hkrati kažejo podatki, da so učni dosežki otrok priseljencev v povprečju slabši kot dosežki njihovih vrstnikov. Kot opozarja učiteljstvo, manjkajo jasen sistemski model vključevanja otrok priseljencev na ravni države, ustrezno organizirano in dovolj obsežno učenje slovenščine, dodatni strokovni profili zaposlenih ter normativi, ki bi upoštevali večjo zahtevnost dela v jezikovno in kulturno heterogenih oddelkih. Podpora otrokom priseljencem je namreč neenakomerna in pogosto odvisna od posameznih zavodov ali dodatne prizadevnosti zaposlenih, predvsem na račun njihovih povečanih obremenitev. To dolgoročno ogroža kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. V SVIZ pričakujemo jasne in konkretne odgovore, kako boste prevzeli odgovornost za sistemsko ureditev vključevanja otrok priseljencev ter ob tem zagotovili ustrezne delovne pogoje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Vprašanji:
– Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?
– Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?
STROKOVNA AVTONOMIJA UČITELJSTVA IN VARNOST DELOVNIH MEST
V SVIZ že leta opozarjamo, da položaj učitelja kot strokovnjaka, ki na podlagi znanja, izkušenj in pedagoške presoje izbira metode in oblike dela, ni ustrezno opredeljen, da strokovna avtonomija učiteljic in učiteljev ni ustrezno varovana s predpisi in v zakonodaji celo ni jasno opredeljena. V strokovno avtonomijo vse pogosteje posegajo starši in drugi zunanji akterji, zakonodaja pa jim ne postavlja meje, ki je ni dopustno prestopiti. Ti posegi v strokovna ravnanja učiteljstva se lahko stopnjujejo tudi do ravni verbalnega in fizičnega nasilja nad učitelji. Upravičeno je pozornost javnosti usmerjena v pojave medvrstniškega nasilja v šolah, a enako nesprejemljivo je nasilje nad pedagoškim osebjem.
Vprašanji:
– Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno predelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?
– Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja ma delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?
FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI
V zadnjih letih so se proračunska sredstva Ministrstva za kulturo, po dolgih letih stagniranja ali celo zniževanja, opazno povečevala, tako za programe varovanja kulturne dediščine, za ustvarjalni del kulturnih dejavnosti kot tudi za neinstitucionalni del kulturnih aktivnosti, kar v SVIZ pozdravljamo. V sindikatu smo prepričani, da je potrebno to smer financiranja ohraniti tudi v prihodnjih letih, če želimo ohraniti pozitivne učinke kulturnih dejavnosti na družbo.
Vprašanja:
– Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?
– Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?
– Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih zavodih?
STABILNO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Tako novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (2023) kot novi Zakon o visokem šolstvu (2025) prvič od nastanka samostojne države vsebujeta izjemno pomembne določbe o deležu javnih sredstev, ki jih država Slovenija namenja za delovanje visokega šolstva in javnih raziskovalnih inštitutov. SVIZ je aktivno sodeloval pri pripravi in za uveljavitev teh določb, saj gre za vsebinsko pomemben premik, ki omogoča bistveno višjo stopnjo predvidljivosti financiranja in posledično večjo stabilnost.
Vprašanje:
– Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?
ODGOVORI STRANK (objavljamo jih po vrstnem redu prejema ter brez kakršnega koli poseganja v besedilo (lektoriranje, pravopisne napake …)).
Socialni demokrati (odgovori prejeti 20. februarja 2026)
Stališča Socialnih demokratov do vprašanj SVIZ
Socialni demokrati verjamemo, da sta javno izobraževanje in kultura temelj socialne države. Ne gre za strošek, temveč za investicijo v družbo, enake možnosti in demokracijo. Zato na vprašanja SVIZ odgovarjamo jasno in brez izmikanja.
Javno šolstvo mora ostati hrbtenica sistema.
Ne pristajamo na tiho privatizacijo ali razgradnjo javnega sistema. Javni vrtci in šole so garant enakih možnosti. Zasebne pobude lahko obstajajo kot dopolnilo, nikakor pa ne kot nadomestek ali privilegirana alternativa.
Izobraževanje, znanost in kultura ne smejo postati kolateralna škoda obrambnih izdatkov.
Rast sredstev za obrambo ne sme pomeniti stagnacije ali realnega padca vlaganj v znanje. Če bomo kot družba vlagali več v varnost, moramo hkrati še bolj vlagati v prihodnost – v šole, univerze, raziskovanje in kulturo.
Podpiramo približevanje 6 % BDP za izobraževanje.
Slovenija mora doseči priporočila UNESCA. V našem programu smo se zavezali k povečanju deleža sredstev za izobraževanje na 25 % državnega proračuna. To ni simbolična številka, temveč politična prioriteta.
Pomanjkanje kadra je alarmantno.
Učiteljski poklic mora znova postati cenjen in privlačen. Dokončno bomo uveljavili 4. strokovni naziv, zmanjšali administrativne obremenitve, izboljšali pogoje dela in uvedli ciljno štipendiranje za deficitarne profile. Brez močnega učiteljstva ni kakovostnega šolstva.
Vključevanje otrok priseljencev mora postati sistemsko urejeno.
Ne more biti prepuščeno posamezni šoli ali entuziazmu zaposlenih. Zagotovili bomo nacionalni model vključevanja, financirano učenje slovenščine kot drugega jezika, dodatne strokovne kadre in prilagojene normative tam, kjer je delo zahtevnejše.
Strokovna avtonomija učiteljev mora biti zakonsko zaščitena.
Podpiramo dopolnitev zakonodaje, ki bo jasno opredelila in zaščitila strokovno presojo učiteljev. Nedopustno je, da so pedagoški delavci izpostavljeni pritiskom ali celo nasilju brez ustrezne pravne zaščite.
Varnost zaposlenih ni pogajalska kategorija.
Vzpostaviti je treba jasne protokole ob nasilju, zagotoviti pravno pomoč in okrepiti svetovalne službe. Šola mora biti varen prostor – za učence in za zaposlene.
Kultura potrebuje stabilnost, ne cikličnih kriz.
Ohranili bomo sedanjo raven financiranja kulture in jo postopno krepili. Zavzemamo se za večletne programe, transparentne razpise in depolitizacijo upravljanja.
Položaj samozaposlenih v kulturi zahteva sistemsko reformo.
Prenoviti je treba njihov status, zagotoviti socialno varnost, uvesti drsni status in karierno dinamiko. Kulturni ustvarjalci niso strošek, temveč nosilci družbenega razvoja.
Visoko šolstvo in raziskovanje morata imeti stabilno financiranje.
Podpiramo ohranitev zakonskih določb, ki zagotavljajo predvidljivo financiranje univerz in raziskovalnih inštitutov. Nasprotovali bomo vsakemu poskusu njihovega krčenja.
Socialni demokrati zagovarjamo jasno izbiro: močna javna infrastruktura znanja, zaščitena strokovna avtonomija, stabilno financiranje in razvojna kulturna politika.
To ni retorika, temveč programska zaveza.
Z lepimi pozdravi,
Odgovori stranke Demokrati na vprašanja SVIZ (DZ volitve 2026)
19. februar 2026
pripravil Aleš Novak
KAKOVOST JAVNEGA ŠOLSTVA
Vprašanje: Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?
Demokrati se strinjamo, da mora kakovostno javno šolstvo ostati temelj slovenskega izobraževalnega sistema. Javno izobraževanje zagotavlja enake možnosti vsem otrokom in mladim, ne glede na socialno, kulturno ali etnično ozadje, ter je ključno za zmanjševanje neenakosti in utrjevanje demokratične družbe. Zasebne pobude razumemo kot dopolnilo, ne kot nadomestilo javnega sistema. Dolžnost države je zagotoviti stabilne pogoje financiranja, kakovostne programe, strokovno avtonomijo zaposlenih in dostopnost izobraževanja vsem.
FINANCIRANJE JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA
Vprašanje: Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture?
Izobraževanje, raziskovanje in kultura so razvojne investicije države. Povečevanje obrambnih izdatkov ne sme iti na račun temeljnih javnih sistemov. Demokrati zagovarjamo javnofinančno odgovornost, ki temelji na večji učinkovitosti porabe in odpravi neučinkovitih programov, ne pa na krčenju razvojnih resorjev.
Vprašanje: Ali se strinjate, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati 6 % BDP?
Zavzemamo se za postopno krepitev deleža javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje ob hkratni uvedbi jasnih kazalnikov kakovosti in učinkovitosti. Povečanje sredstev mora spremljati tudi prenova organizacije sistema, razbremenitev zaposlenih in večja odgovornost za dosežene rezultate.
Vprašanje: Kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?
Reševanje pomanjkanja kadra mora biti sistemsko. Potrebni so izboljšani delovni pogoji, razbremenitev administrativnih nalog, ciljne štipendijske sheme za deficitarne pedagoške smeri, učinkovite prekvalifikacije ter večja avtonomija zavodov pri kadrovskem načrtovanju. Izobraževalni poklic mora postati družbeno cenjen in profesionalno podprt.
VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV
Vprašanje: Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?
Država mora oblikovati nacionalni model vključevanja otrok priseljencev, ki mora vključevati ustrezen obseg ur učenja slovenščine, prilagoditev normativov v heterogenih oddelkih, zagotovitev dodatnih strokovnih profilov ter namensko financiranje, ki bo sledilo dejanskemu številu otrok priseljencev. Področje ne sme biti prepuščeno improvizaciji.
Vprašanje: Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli?
Predlagamo prilagoditev normativov, sistemsko financiranje dodatnih ur slovenščine, uvedbo dodatnih strokovnih delavcev ter stabilno financiranje podpornih programov, da se sistemske pomanjkljivosti ne bodo reševale na račun preobremenjenosti učiteljev.
STROKOVNA AVTONOMIJA IN VARNOST
Vprašanje: Ali se strinjate, da je treba v zakon vnesti določbe, ki bodo jasno opredelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?
Strokovna avtonomija učitelja mora biti jasno zakonsko opredeljena in zaščitena. Učitelj je strokovnjak, ki mora imeti možnost pedagoške presoje brez neupravičenih zunanjih pritiskov.
Vprašanje: Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja?
Potrebni so protokoli za obravnavo nasilja, okrepljena pravna zaščita zaposlenih, sistemska podpora vodstvom zavodov ter sodelovanje s pristojnimi službami. Nasilje nad pedagoškim osebjem je nesprejemljivo.
FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI
Vprašanje: Se strinjate, da je treba sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo postopoma še krepiti?
Stabilno in predvidljivo financiranje je pogoj za dolgoročni razvoj kulture. Obstoječo raven financiranja je treba ohraniti, hkrati pa jo postopno in odgovorno krepiti, zlasti pri razvojnih projektih in na področjih mednarodne prepoznavnosti in dostopnosti kulture po vsej državi. Povečevanje sredstev pa mora spremljati večja učinkovitost, merljivost rezultatov in transparentnost porabe.
Vprašanje: Se strinjate, da je treba številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?
Na tako splošno zastavljeno vprašanje ni mogoče podati enoznačnega strokovno utemeljenega odgovora. Kjer analize pokažejo kadrovsko podhranjenost, je strokovni kader treba okrepiti. Bistveno je, da zaposlovanje temelji na realnih potrebah programov, ne na administrativni širitvi. Posebej skrbno je potrebno spremljati kadrovsko stanje na področju razvojnih programov, digitalizacije, mednarodnega sodelovanja in pri delu z občinstvi – to so področja, ki so bila v preteklosti zapostavljena.
Vprašanje: Se strinjate, da je treba sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje ter povečevanje števila zaposlenih?
Da, standarde je potrebno sprejeti in jim slediti na več področjih delovanja, tudi pri financiranju zaposlenih, da se ne bi ponovno dogajalo, da ministrstvo, pristojno za kulturo, ne zagotovi zadostne mase plač za predhodno usklajen in potrjen kadrovski načrt. Jasni in strokovno utemeljeni standardi so nujni tudi za transparentno zaposlovanje in dolgoročno stabilnost sistema. Standardi morajo določiti tudi minimalne pogoje za kakovostno izvajanje javne službe, hkrati pa omogočati prilagodljivost glede na velikost, program in regionalne posebnosti posameznih zavodov. Cilj mora biti profesionalizacija sistema, ne pa njegova dodatna birokratizacija.
STABILNO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Vprašanje: Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti zakonske določbe o deležu javnih sredstev za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost?
Stabilno in predvidljivo financiranje visokega šolstva ter raziskovalne dejavnosti je pogoj za dolgoročni razvoj države. Podpiramo ohranitev zakonskih določb, ki zagotavljajo predvidljivost financiranja, ter hkrati krepimo povezovanje znanosti z gospodarstvom in družbo.
