http://www.protirazkroju.si/

1. septembra začnemo zbirati 40.000 podpisov za sklic referenduma PROTI razkroju Slovenije. To so 3 razlogi, zakaj oddati svoj podpis.

1. KER NE DOVOLIMO, DA OBLAST ZVIŠA PLAČE LE TISTIM Z VEČ KOT 7.500 €

Predlagana »razvojna kapica« veliki večini zaposlenih ne prinaša ničesar. Koristila bi zgolj približno 15.000 tistim, ki zaslužijo največ, hkrati pa bi iz pokojninske in zdravstvene blagajne vsako leto odnesla okoli 140 milijonov evrov.

2. KER NE DOVOLIMO, DA OBLAST UNIČI JAVNO ZDRAVSTVO

Zakon prinaša manj zdravnikov in denarja v javnem sistemu, daljše čakalne vrste in več ljudi, ki bodo namesto zdravstvene kartice morali uporabiti kreditno kartico.

3. KER NE DOVOLIMO, DA OBLAST PONOVNO UVELJAVI PRISILNO UPOKOJEVANJE

Starost ni odpovedni razlog, zato morajo še naprej o koncu dela odločati delavke in delavci.

Svoj podpis boste lahko oddali na katerikoli upravni enoti ali prek e-Uprave!

http://www.protirazkroju.si/

ZMANJŠEVANJE PREDSTAVNIKOV ZAPOSLENIH V SVETIH ZAVODOV JE ZA SVIZ NESPREJEMLJIVO

Spoštovani sindikalni zaupniki in zaupnice,

obveščamo vas, da Vlada RS uresničuje napoved iz koalicijske pogodbe in je že objavila predlog spremembe 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi se v svetih javnih vrtcev in šol število predstavnikov zaposlenih zmanjšalo s pet na tri. Sveti bi bili po novem sestavljeni po načelu 3–3–3: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki zaposlenih in trije predstavniki staršev. V javnih poklicnih in strokovnih šolah, gimnazijah ter dijaških domovih pa bi svet sestavljali trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki zaposlenih, dva predstavnika staršev in en predstavnik dijakov.

Gre za ponovitev posega iz leta 2021, ko je bil prav tako predlagan odvzem dveh predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov. Ob odločnem nasprotovanju smo v Svizu takrat zbrali več kot 20.000 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Tudi tokrat bomo v sindikatu uporabili vsa razpoložljiva demokratična sredstva, da bomo preprečili zmanjševanje vpliva zaposlenih in povečevanje vpliva lokalne oziroma državne politike na delovanje vrtcev, šol in dijaških domov. O nadaljnjih aktivnostih, vključno z morebitnim ponovnim zbiranjem podpisov med članstvom in zaposlenimi, bo Glavni odbor Sviz predvidoma odločal takoj po začetku novega šolskega leta.

V Svizu predlagani spremembi 46. člena ZOFVI kategorično nasprotujemo. Predlog zaposlenim v svetih zavodov jemlje dva predstavnika, s tem pa zmanjšuje glas učiteljic in učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev ter drugih strokovnih in drugih delavk in delavcev, ki vsak dan zagotavljajo delovanje vrtcev, šol in dijaških domov. Takšen poseg ruši dosedanje premišljeno ravnotežje med deležniki ter povečuje vpliv ustanoviteljev oziroma lokalne in državne politike pri imenovanju ravnateljic in ravnateljev ter pri odločanju o drugih ključnih, tudi povsem strokovnih vprašanjih.

Zmanjševanje števila predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov v Svizu razumemo kot izraz nezaupanja strokovnim delavcem in delavkam v vrtcih, šolah in dijaških domovih oziroma kot sporočilo, da se predlagatelju dozdajšnji način izbire ravnateljic in ravnateljev ne zdi ustrezen. Pri tem ne poznamo odgovora na vprašanje, kaj naj bi bilo z dosedanjo izbiro ravnateljic in ravnateljev narobe. Obstoječi ravnatelji in ravnateljice so skupaj z učiteljstvom slovenski vzgojno-izobraževalni sistem po kakovosti ohranjali med najuspešnejšimi izobraževalnimi sistemi v Evropi, če upoštevamo dosežke učencev in dijakov v mednarodnih raziskavah PISA, TIMSS in PIRLS. Ker ravnatelj ni le direktor, temveč je po zakonu tudi pedagoški vodja, ki usmerja in vodi vzgojno-izobraževalni proces v zavodu, je smiselno, da imajo strokovni delavci pri izbiri večji – ne pa večinski – vpliv. Prav oni lahko najbolj celovito ocenijo, kdo od kandidatov ima ustrezne sposobnosti, strokovno znanje in osebnostne lastnosti za dobro vodenje šole, vrtca ali dijaškega doma, saj kandidate in delo zavoda tudi najbolje poznajo. Tudi v času epidemije covida-19, denimo, so ravnateljice in ravnatelji, izbrani po dosedanjem sistemu, skupaj z učiteljstvom in drugimi zaposlenimi ob pogosto nejasnih, neusklajenih ali nesmiselnih navodilih šolske oblasti pomembno prispevali k temu, da javno izobraževanje ni doživelo zloma.

Res je, da mednarodne evalvacije znanja naših učencev in dijakov v zadnjih letih kažejo na slabšanje dosežkov, na kar v Svizu opozarjamo že vsaj zadnja dva mandata vlad. Vendar ti rezultati niso posledica sedanje sestave svetov zavodov. Prepričani smo, da je treba razloge iskati drugje: v zmanjšanem deležu BDP za financiranje javnega šolstva, v primerjalno slabšem vrednotenju pedagoških poklicev in v posledičnem, skrb vzbujajočem pomanjkanju ustrezno izobraženih in usposobljenih učiteljic in učiteljev. Zato je naše sporočilo jasno: svete zavodov je treba pustiti pri miru, saj že petindvajset let delujejo dobro, ne povzročajo sistemskih zapletov in praviloma izbirajo ustrezne ter dobre ravnateljice in ravnatelje. Resna težava, s katero bi se morala oblast prednostno ukvarjati, je pomanjkanje učiteljskega osebja, ki že povzroča krizo javnega izobraževanja.

Predlog spremembe 46. člena ZOFVI je objavljen na portalu eDemokracija, pripombe nanj pa je mogoče oddati do 23. julija 2026. Gradivo je dostopno tukaj: Predlog predpisa – Zakon o spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prosimo vas, da z možnostjo oddaje pripomb seznanite tudi članice in člane v svojih zavodih.

Z lepimi pozdravi in v solidarnosti,

Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz

V Ljubljani je 26. avgusta 2026 v sklopu volilnih opravil pred 12. kongresom Sviza potekal prvi v nizu šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc sindikata. Svoje vodstvo za nov mandat, tj. za obdobje od leta 2026 do 2030, je dobila Sindikalna konferenca srednjih in višjih šol ter dijaških domov. Že prihodnji teden bodo izpeljane še volitve za konferenco kulturnih organizacij (3. septembra), nekaj dni zatem tudi za konferenco predšolske vzgoje (7. septembra), kasneje pa sledijo volilni zbori še preostalih treh sindikalnih konferenc.

Z volilnim zborom – prvim od skupno šestih – Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov zadnje dni avgusta v Ljubljani se torej nadaljujejo aktivnosti v luči prihajajočega 12. kongresa SVIZ, ki bo 23. in 24. novembra letos v Portorožu. Volilni zbori so namenjeni volitvam predsednikov ter članov predsedstev sindikalnih konferenc za novo štiriletno obdobje.

Sindikalni zaupnice in zaupniki iz srednjih in višjih šol ter dijaških domov so vodenje sindikalne konference zaupali dosedanjemu predsedniku Mihi Gartnerju. Člani predsedstva za mandat 2026–2030 pa so postali:
 

Saška Cimperman, Gimnazija Novo mesto

Miha Gartner, Gimnazija Celje – Center

Viktor Klampfer, Gimnazija Bežigrad Ljubljana

Veronika Sabadin, Srednja šola Pietro Coppo Izola

Mateja Urbancl, Šolski center Velenje

Simona Varga, Gimnazija Murska Sobota

Stanko Vorih, Izobraževalni center Maribor

Prvi izmed šestih volilnih zborov se je sicer pričel s formalno potrditvijo Poslovnika o delu zbora sindikalne konference (SK) in izvolitvijo organov zbora SK. Predsednik konference v iztekajočem se mandatu Miha Gartner je predstavil poročilo o delu sindikalne konference v obdobju 2022–2026.

V iztekajočem se mandatu je sindikalna konferenca aktivno sodelovala pri naslavljanju in urejanju številnih pomembnih vprašanj: pri prenovi normativov in standardov, novem pravilniku o napredovanju v nazive, dvigu plač, uveljavitvi dodatka za spremljanje dijakov na večdnevnih dejavnostih, plačilu ocenjevanja pisnega dela poklicne mature, ureditvi bivanja v dijaških domovih ter pri pogajanjih o novem plačnem sistemu in plačilu povečane učne obveze in nadomeščanj. Aktivno smo sodelovali tudi pri prizadevanjih za ustreznejšo ureditev evidence delovnega časa in načrtovanja iLDN.

Predsednik SK je izpostavil, da so si v sindikalni konferenci zastavili številne ambiciozne cilje. Nekaterih, kljub prizadevanjem, niso uspeli doseči. Med njimi so predvsem zmanjšanje pedagoške obveze učiteljev praktičnega pouka, ustreznejše vrednotenje dela učiteljev pri maturitetnih predmetih ter izboljšanje normativov v oddelkih z večjim številom dijakov z odločbami.

»Prav zato se moramo vprašati, kako postati še močnejši in uspešnejši, da bomo lahko dosegli tudi cilje, ki se danes zdijo težko dosegljivi. Pri tem ne bodo dovolj le strokovnost, argumenti, vztrajnost in pogajalske sposobnosti. Pogajalska moč sindikata je v veliki meri odvisna od organiziranosti, številčnosti, aktivnosti in odločnosti njegovega članstva. Zato si želim, da bi v naslednjem mandatu še bolj spodbujali aktivno sodelovanje članstva, krepili vlogo sindikalnih zaupnikov, izboljšali komunikacijo, povečevali zaupanje v sindikat in posebno pozornost namenili vključevanju mladih.«

V nadaljevanju zbora je novi-stari predsednik SK navedel še vsebine oziroma problematiko, ki bi ji bilo po oceni njega ter odhajajočih članov predsedstva potrebno tudi v novem štiriletnem obdobju posvetiti največ pozornosti. Tudi v prihodnje si bo po njegovi oceni potrebno močno prizadevati predvsem za:

– znižanje učne obveze učiteljev praktičnega pouka;

– izboljšanje normativov za kuharje;

– sistemsko ureditev učne pomoči kot dela pedagoške obveze;

– zmanjšanje števila dijakov v oddelkih z večjim številom dijakov z odločbami oziroma dijakov tujcev, ki ne znajo slovenskega jezika;

– pravično in celovito plačilo ocenjevanja eksterne in poklicne mature ter ureditev plačila internega dela mature;

– ustrezno vrednotenje večje zahtevnosti in odgovornosti dela pri maturitetnih predmetih;

– ureditev normativov in standardov na področju izobraževanja odraslih;

– ustrezno ureditev bivanja v dijaških domovih ob vikendih in praznikih;

– spremljanje praktične uveljavitve sistema ugotavljanja in plačila povečane pedagoške obveze;

– ustrezno in pravično uporabo evidence delovnega časa ter načrtovanja iLDN.

Miha Gartner, predsednik Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov (2026–2030)

Od leta 2004 je zaposlen kot učitelj geografije in zgodovine na Gimnaziji Celje – Center. V svojem dosedanjem delu je bil vključen v številne šolske projekte in dejavnosti. Vodi je debatni klub, je zunanji ocenjevalec na maturi, bil je član šolskega razvojnega tima ter mentor dijakom pri raziskovalnih nalogah. Kot mentor in vodja odprav je sodeloval tudi v programu MEPI, trenutno pa vodi programa Evrošola in EPAS.

Ob pedagoškem delu se je ves čas aktivno vključeval tudi v sindikalno delo. Član Sviza je postal že ob prvi zaposlitvi, delo sindikalnega zaupnika pa opravlja od leta 2006. V različnih mandatih je bil član predsedstva sindikalne konference, od leta 2020 član Glavnega odbora in od leta 2022 član Izvršilnega odbora ter predsednik srednješolske sindikalne konference. Od leta 2020 predseduje Območnemu odboru Sviza Celje, ki ga bo vodil tudi v mandatu 2026–2030.

V zadnjih letih je sodeloval pri številnih pogajanjih in aktivnostih Sviza, med drugim pri spremembah pravilnikov o standardih in normativih ter napredovanju v nazive, pri pogajanjih za nov plačni sistem in pri urejanju drugih vprašanj, pomembnih za zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Sodeluje tudi v mednarodnih projektih sindikata ter pri povezovanju z evropskimi šolskimi sindikati, predvsem v okviru ETUCE.

V zaključku volilnega zbora je najpomembnejše dogodke zadnjih nekaj mesecev ter obete za prihodnje predstavil glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. Povzel je, da je šolsko ministrstvo v postopek sprejemanja poslalo novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi se v svetih javnih vrtcev in šol število predstavnikov zaposlenih zmanjšalo s pet na tri. Gre za ponovitev posega iz leta 2021, ko je bil prav tako predlagan odvzem dveh predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov. V Svizu tudi tokrat predlagani spremembi 46. člena ZOFVI kategorično nasprotujemo. Predlog zaposlenim v svetih zavodov jemlje dva predstavnika, s tem pa zmanjšuje glas učiteljic in učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev ter drugih strokovnih in drugih delavk in delavcev, ki vsak dan zagotavljajo delovanje vrtcev, šol in dijaških domov. Takšen poseg izkazuje nezaupanje oblasti do zaposlenih in ruši dosedanje premišljeno ravnotežje med deležniki ter povečuje vpliv ustanoviteljev oziroma lokalne in državne politike pri imenovanju ravnateljic in ravnateljev ter pri odločanju o drugih ključnih, tudi povsem strokovnih vprašanjih.

Ker se že čez nekaj dni, točno na prvi šolski dan 1. septembra, prične zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu (ZIURS), je glavni tajnik na kratko povzel tudi vsebino zakona, znova izpostavil njegove najbolj sporne dele ter pozval sindikalne zaupnice in zaupnike, ki naj to vabilo prenesejo tudi med kolege v svojih zavodih, k množični podpori in oddaji podpisa za razpis referenduma. Sindikati t. i. zakonu za razkroj ostro nasprotujejo in opozarjajo na njegove škodljive posledice za socialno državo, javno zdravstvo in delavce.