Pred skorajšnjim začetkom novega šolskega leta lahko v številnih medijih zasledimo poročila o kadrovskih težavah v slovenskih vrtcih in šolah, številnemu ponavljanju razpisov za zasedbo delovnih mest ter ponovnem angažiranju že upokojenih učiteljic in učiteljev, študentov ali zaposlenih z neustrezno izobrazbo. Posebno novico o tem je te dni objavila Slovenska tiskovna agencija in si jo lahko preberete v nadaljevanju. Ne primanjkuje pa le strokovnega, temveč tudi tehničnega kadra. V članku Tri osnovne šole še iščejo učitelje (Večer, 27. 8. 2024) je bilo objavljeno celo naslednje:

Seveda pa pomanjkanje zaposlenih ni težava le v slovenskem izobraževalnem sistemu, temveč je globalna. Problematiki so posebno pozornost namenili tudi prisotni na julijskem 10. svetovnem kongresu Izobraževalne internationale v Buenos Airesu.

Zasledili pa smo tudi zanimiv prispevek Kanadskega združenja učiteljev, v katerem sogovorniki ob sodelovanju različnih strokovnjakov, ravnateljev in (bivših) učiteljev prav tako obravnavajo pereča vprašanja krize v izobraževanju, odhajanja zaposlenih iz poklica, razlogov za to ter posledic. Priporočamo poslušanje razprave, ki dobro osvetli širok nabor in prepletenost razlogov za pomanjkanje zaposlenih ter vključuje tudi pričevanja učiteljev, ki pojasnjujejo svoje razmisleke in razloge za odhod iz poklica.

Spet v šolo: Izobraževalni sistem se sooča s pomanjkanjem učiteljev
Slovenska tiskovna agencija, 26. avgusta 2024 (pripravila Sonja Poznič Cvetko)

Pomanjkanje ustrezno izobraženega učiteljstva je po ocenah sindikata Sviz najbolj očiten izraz krize izobraževalnega sistema pri nas. Na ministrstvu priznavajo, da nekateri odhajajo iz učiteljskega poklica, prav tako pa se upokojuje vse več vzgojiteljev in učiteljev. Ocenjujejo pa, da doslej sprejeti ukrepi že učinkujejo, in napovedujejo tudi nove.

Vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih vrtcih in šolah po zagotovilih ministrstva za vzgojo in izobraževanje poteka nemoteno. “To lahko kaže, da ob izrednih naporih vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev učinkujejo tudi že večkrat izpostavljeni ukrepi ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kot so štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje pripravniške sheme, večja vlaganja v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje, uvajanje dodatnih možnosti za karierno napredovanje, lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev,” so navedli za STA.

Ob tem so napovedali, da načrtujejo tudi nove ukrepe, kot sta omogočanje plačanega dopolnilnega dela v višini 20 odstotkov za že zaposlene pri istem delodajalcu in širjenje nabora strokovnih delavcev, ki napredujejo v nazive.

Po njihovih pojasnilih ima velik vpliv na manko srednje generacije strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju gospodarska kriza v začetku prejšnjega desetletja, ko so bile sprejete omejitve zaposlovanja v celotnem javnem sektorju. “Izgubljene so bile generacije diplomantov pedagoških študijskih programov,” so ocenili.

Učitelji poučujejo tudi predmete, za katere niso usposobljeni

Ob tem so navedli, da je populacija zaposlenih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v pomembnem deležu starejša od 55 let. V naslednjih petih letih lahko po njihovih navedbah pričakujemo upokojitev približno osmih odstotkov osnovnošolskih učiteljev in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev. V prihodnjih desetih letih pa se jih bo med srednješolskimi učitelji, ki so v poprečju najstarejši, po pričakovanjih upokojilo 31 odstotkov.

Po podatkih ministrstva je bila na začetku šolskega leta 2023/24 razlika med sistemiziranimi delovnimi mesti učiteljev v osnovnih šolah in številom zaposlenih učiteljev v ekvivalentu polnega delovnega časa približno 780. Za srednje šole tovrstnih podatkov nimajo.

Po navedbah ministrstva je največji manko med učitelji tako za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč, učitelji matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike.

Kot je za STA opozoril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, na bolje plačana ter manj stresna in zahtevna delovna mesta odhajajo prav učitelji predmetov, ki jih je že zdaj najtežje dobiti. Opozoril je tudi na vse pogostejšo prakso, da sicer usposobljeni učitelji poučujejo tudi druge predmete, za katere niso usposobljeni, kar pa da ne prispeva h kakovosti pridobljenega znanja.

Iz podatkov ministrstva za izobraževanje o pedagoških urah, ki so jih opravili učitelji, ki za to niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev, izhaja, da je bilo na sredini minulega šolskega leta od 18.333 zaposlenih učiteljev v osnovnih šolah v ekvivalentu polnega delovnega časa približno 630 takšnih, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta.

Potrebno boljše vrednotenje pedagoškega dela in povečanje ugleda poklica

Po Štrukljevem prepričanju bi bili potrebni takojšnji kompleksni ukrepi, “a šolske oblasti, še zlasti pristojni minister Darjo Felda, še vedno mirijo, da je vse pod nadzorom”. “Ukrepi, ki jih minister že navaja ali jih napoveduje kot odgovor na kadrovsko krizo, bodo imeli podoben učinek, kot če bi nevarno napredujočo bolezen, ki ogroža življenje (v našem primeru je bolnik pregovorno kakovostno javno šolstvo), zdravili z aspirinom,” je bil kritičen.

Predpogoj za začetek spreminjanja negativnih trendov v izobraževanju je po njegovih navedbah boljše vrednotenje pedagoškega dela, a to ne bo dovolj. “Če v javnosti, v družbi ne bo prišlo do preobrata v razumevanju pomena kakovostnega, vsem enako dostopnega javnega izobraževanja za našo skupno prihodnost, se bodo negativni trendi nadaljevali in stopnjevali,” meni Štrukelj.

Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je izpostavil mednarodne primerjave, ki kažejo, da v Sloveniji predvsem plače učiteljev začetnikov močno zaostajajo za mednarodnim povprečjem. Poleg tega pa je po njegovih navedbah pomembno, kakšen ugled ima učiteljski poklic v družbi in tudi, kakšne pogoje za delo ter za strokovni razvoj imajo učitelji. “Pomembno je, da se tudi politiki zavedajo, kako pomembno vlogo opravljajo pedagoški delavci, in da znajo to na ustrezen način sporočiti,” je dodal.

Tudi namestnica direktorja zavoda za šolstvo Stanka Preskar je za STA izpostavila, da učiteljski poklic v slovenskem prostoru izgublja vrednost, prav tako imajo ljudje več možnosti zaposlovanja, tudi zunaj države. Opozorila je, da učitelji izgubljajo energijo za dejavnosti, ki niso vezane na poučevanje, kar pa je odgovor na stanje v družbi, na pomanjkanje vrednot. Če bo šla družba v smeri urejanja sistemske ureditve in razmejitve vloge šole, učencev in staršev, bodo tudi učitelji zopet videli smisel v tem poklicu, saj plača ni vse, je prepričana.

Na vprašanje, kakšne ukrepe za večjo privlačnost učiteljskega poklica bi lahko sprejelo ministrstvo, je odgovorila, da je ministrstvo za nekaj let zaspalo pri možnosti opravljanja strokovnega izpita, zaradi česar so se nekateri preusmerili v druge poklice, a so to že popravili. Bodočim učiteljem pa so na voljo tudi štipendije. “Tu mislim, da je ministrstvo naredilo zelo velik korak,” je dodala. Tudi na fakultetah po njenih besedah zaznavajo spremembe in bodoče učitelje bolje pripravijo na komunikacijo s starši. Preskarjeva je tako optimistična in verjame, da se bo kadrovska problematika sčasoma uredila.

Na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer so ravno zaključili prvi prijavni rok za naslednje študijsko leto, ugotavljajo že tradicionalno zelo velik interes za bodoče strokovnjake za delo z osebami s posebnimi potrebami: logopedija in surdopedagogika, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika. Tudi zanimanje za predšolsko vzgojo in likovno pedagogiko je še vedno zelo dobro, v primerjavi z zadnjimi leti se je povečal tudi interes za študij razrednega pouka, kjer so letos za razliko od lani vsa mesta zapolnili v prvem prijavnem roku. Povečal se je tudi interes za študij matematika-računalništvo in fizika-matematika, znižalo pa se je število vpisanih študentov na študij biologija-gospodinjstvo in biologija-kemija, je za STA pojasnil dekan fakultete Vogrinc.

piše Vlasta Ivić

Ljubljana, 29. avgusta – Po dveh počitniških mesecih bo v novo šolsko leto v ponedeljek vstopilo okoli 84.000 dijakov in 192.774 učencev, od teh 20.173 prvošolcev. Tako učence kot dijake v šolskih klopeh čaka vrsta novosti. Za tretješolce bo obvezno nacionalno preverjanje znanja, prvošolci se bodo učili prvega tujega jezika, dijaki pa bodo deležni prehrane med prakso.

Število prvošolcev bo manjše kot v tem šolskem letu, ko je prvi razred po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje obiskovalo 20.716 otrok. S tem se že osmo leto nadaljuje padanje števila prvošolcev. Otroci v Sloveniji sicer začnejo obiskovati osnovno šolo pri šestih letih.

Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo pozneje kot vrstniki. Ob začetku iztekajočega se šolskega leta je bilo tako med prvošolci po navedbah statističnega urada 11,5 odstotka sedemletnikov.

Namesto podaljšanega bivanja razširjeni program

Novosti v novem šolskem letu čakajo tako učence kot dijake, pa tudi učitelje. Novela zakona o osnovni šoli uvaja postopoma prenovljeni koncept razširjenega programa, ki dopolnjuje obvezni program in v katerega se učenci vključujejo prostovoljno. V šolskem letu 2024/25 ga bo izvajalo 144 šol, ki so bile vključene v poskus uvajanja. Ostale šole se bodo vključevale na podlagi sklepa ministra do vključno šolskega leta 2028/29, ko se bo prenovljeni koncept razširjenega programa izvajal na vseh šolah.

S 1. septembrom se bo začel uporabljati tudi novi pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki umešča delovno mesto učitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in učitelja za delo z gluhoslepimi. Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev, kjer so najmanj trije romski učenci, pa je 21 učencev.

Pravilnik ureja začetni pouk slovenščine za učence priseljence iz drugih držav, uvaja tudi normativ za izvajanje šole v naravi v času nočnega počitka, in sicer enega strokovnega delavca na 60 učencev. Za izvedbo šole v naravi mora šola zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev.

V novem šolskem letu se tudi za 3. razred osnovne šole uvaja obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ki je bilo doslej obvezno v 6. in 9. razredu. Dosežek NPZ v 9. razredu pa se bo lahko po novem uporabil kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.

Po noveli zakona o osnovni šoli bo prvi tuji jezik obvezen predmet že v 1. razredu, kjer je bil doslej neobvezen.

Več sprememb tudi v srednjih šolah

Z novim šolskim letom se tudi v srednjem šolstvu obeta več novosti. Z novelo zakona o maturi se spreminjajo določbe glede opravljanja mature v dveh delih. Tako se denimo izboljšujejo pravice do opravljanja mature v dveh delih in dveh zaporednih rokih za športnike.

Zakon o gimnazijah pa med drugim uvaja tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenščina ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji oz. so se vanj prvič vključili v 9. razred osnovne šole.

Po zakonu o poklicnem ter strokovnem izobraževanju pa bodo dijaki med praktičnim usposabljanjem upravičeni do prehrane. Sicer pa bodo lahko srednješolci po novem v skladu z novelo zakona o štipendiranju sočasno prejemali državno in Zoisovo štipendijo.

Starši prvošolcev z dodatnim plačanim dopustom

Zakon o delovnih razmerjih zaposlenim staršem zagotavlja pravico do plačane odsotnosti z dela za spremstvo učenke oziroma učenca prvega razreda na prvi šolski dan. Delodajalec je delavcu dolžan omogočiti odsotnost z dela, delavec pa mora predložiti ustrezno dokazilo (na primer potrdilo o vpisu/potrdilo o šolanju), da bo njegov otrok v prihajajočem šolskem letu obiskoval prvi razred.

Pravica do odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan velja za vse delavce, ne glede na vrsto dejavnosti ali sektorja, v katerem delajo.

V novem šolskem letu učence in dijake prvi pouka prosti dnevi čakajo konec oktobra in v začetku novembra, ko so na šolskem koledarju predvidene jesenske počitnice. Med božičnimi in novoletnimi prazniki bodo prosti od 25. decembra do 5. januarja, pri čemer jim petka, 3. januarja, ne bo treba nadomeščati.

Zimske počitnice za učence in dijake z vzhoda države bodo od 17. do 21. februarja, za tiste z zahoda države pa teden dni pozneje. Znova bodo prosti v tednu pred 1. majem.

Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), na Oražnovi ulici 3, v Ljubljani je 2. julija 2024 potekala izredna seja najvišjega organa Sviza med kongresoma. Članice in člani glavnega odbora so se na seji podrobneje seznanili z novostmi v pogajanjih za odpravo plačnih nesorazmerij in prenovo plačnega sistema ter razpravljali o možnostih in pogojih za sklenitev dogovora ter tako za uspešno končanje pogajanj z Vlado RS. Presojali so o stališčih sindikata v trenutno prelomnih trenutkih pogajanj, v katerih nekatera bistvena vprašanja, pomembna za zaposlene v vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi, ostajajo nerešena.

Po seji je predsednica glavnega odbora Sviz Marjana Kolar v izjavi za medije izpostavila, da so članice in člani glavnega odbora prav upoštevaje omenjeno dejstvo s svojimi odločitvami, ki so jih sprejeli, pogajalski skupini Sviza omejili manevrski prostor na pogajanjih. Poudarila je, da se glavni odbor zaveda, da to otežuje delo pogajalcev na pogajanjih, ki si jih Sviz želi uspešno skleniti, a je »jasno zarisal rdeče črte, prek katerih ne bo šel.«

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, je v nadaljevanju povedal, da je bila izredna seja glavnega odbora sklicana z namenom, da bi pogajalska skupina sindikata pridobila mandat za nadaljnje odločitve, saj so pogajanja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja z Vlado RS na prelomni točki. Še enkrat je poudaril, da so nekatera bistvena vprašanja v pogajanjih – zlasti na nosilnih delovnih mestih – še odprta, sindikat pa nima manevrskega prostora, da bi pri njih lahko popuščal. Hkrati, je dodal, so ostala v okviru stebrnih pogajanj odprta še nekatera vprašanja o vrednotenju posameznih elementov dela, zlasti o pomanjkanju učiteljev. Tu po besedah glavnega tajnika sindikat od vladne strani pričakuje, da bo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju zagotovila ustrezen položaj, četudi razume, da do odprave plačnih nesorazmerij, kar je bil sicer eden od ključnih ciljev predvidene plačne reforme, ne bo prišlo. Sviz tako skladno s sklepom glavnega odbora ne bo soglašal z opredelitvami v dogovorih, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so plačna nesorazmerja odpravljena. Sindikat pričakuje, da bo do  odprave plačnih nesorazmerij prišlo tudi v okviru novega plačnega sistema, še zlasti ker je tudi premier napovedal, da bo aktualna vlada v drugem delu svojega mandata več pozornosti namenila področju vzgoje in izobraževanja, ki je zašlo v krizo. Glavni tajnik je izpostavil še pričakovanje do vlade, kar se tiče zaposlenih v plačni skupini J v dejavnostih Sviza, omenil pa tudi za sindikat zelo pomembno vprašanje določitve t. i. kvoruma za sklepanje kolektivne pogodbe.

Glavni tajnik Sviza je v sklepnem delu izjave za medije po izredni seji glavnega odbora odgovoril še na novinarsko vprašanje, kaj sindikati pričakujejo od pogajanj na centralni ravni, in se pri tem dotaknil časovne dinamike uveljavljanja dogovorjenega zvišanja plač ter vmesnega usklajevanja plač z inflacijo. Na kratko se je dotaknil še predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033, ki ga je posebna delovna skupina predala v obravnavo resornemu ministrstvu.