Sviz pristojne poziva, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje.
Ljubljana, 8. septembra 2026 – Rezultati raziskave PISA 2025 kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih petnajstletnic in petnajstletnikov. V primerjavi z letom 2022 so se rezultati poslabšali na vseh treh osrednjih področjih merjenja, pri čemer je bil padec v Sloveniji večji od povprečnega padca v državah OECD. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ocenjuje, da teh rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih slovenske šole in zaposleni v njih delujejo, zato pristojne poziva, naj se prednostno lotijo ustreznega in sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju.
PISA 2025 je bila osredotočena na naravoslovje, zajela pa je tudi branje, matematiko in učenje v digitalnem svetu. Slovenija je dosegla 484 točk pri naravoslovju, 445 pri branju in 460 pri matematiki; povprečje OECD je bilo 482, 461 oziroma 463 točk. Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk. Pri matematiki in branju OECD Slovenijo izrecno uvršča med države, v katerih so se dosežki poslabšali izraziteje. Negativen je tudi dolgoročnejši trend, ki je pri Sloveniji še posebej izrazit pri branju. Po oceni OECD desetletni trend kaže na padec za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju. Sviz izraža zaskrbljenost tako zaradi trenutnih rezultatov Slovenije kot zaradi večletnega slabšanja dosežkov. Ti zahtevajo resen razmislek o vzrokih za negativni trend ter o tem, ali so za kakovostno javno izobraževanje zagotovljeni ustrezni pogoji.
Posebej zgovorni so v raziskavi PISA 2025 tudi podatki o kadrovskih razmerah v slovenskih šolah. Le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka; povprečje OECD je 28,8 odstotka. Ob tem primerjava z letom 2022 kaže, da se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje. Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati. Tudi podatki iz aktualne Analize pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju (Urad za razvoj in kakovost izobraževanja pri ministrstvu za izobraževanje, maj 2026) kažejo, da pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra ni obrobna, temveč sistemska težava, ki zahteva ustrezen odziv države. Število manjkajočih vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v šolah se je v šolskem letu 2025/26 glede na šolsko leto 2024/25 skladno s podatki iz analize ministrstva povečalo za 20 odstotkov!
Sviz vztrajno opozarja, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna. Sindikat je že pred leti poudaril, da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela, opozorila o financiranju, položaju zaposlenih in privlačnosti poklica pa Sviz odtlej dosledno ponavlja. Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih.
Najnovejši podatki raziskave PISA sami po sebi ne dajejo preprostega odgovora, zakaj slovenski dosežki padajo, so pa za Sviz dodaten razlog za zahtevo, naj politika opozorila o pogojih, od katerih je odvisna dolgoročna kakovost sistema, končno vzame resno. Sindikat pričakuje, da se bodo pristojni nemudoma in prednostno lotili ustreznega reševanja kadrovske problematike ter sprejeli učinkovite ukrepe za pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih. Obenem pričakuje, da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev raziskave PISA 2025 ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja.
