Pred poslopjem Vlade RS na Gregorčičevi ulici v Ljubljani so se danes, 25. oktobra 2023, na protestnem shodu zbrali sindikalni zaupnice in zaupniki ter drugi članice in člani Sviza, ki so tudi tako odločno sporočili vladi, da kategorično nasprotujejo njenemu zadnjemu predlogu odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico. Predlog, ki je bil sindikatom javnega sektorja predstavljen sredi septembra letos, namreč ne odpravlja plačnih nesorazmerij, ampak jih ohranja in prenaša v nov plačni sistem, na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v vzgoji in izobraževanju ter kulturi pa nesorazmerja celo povečuje. Vladni predlog hkrati pomeni radikalno razvrednotenje strokovnih nazivov in jim tako jemlje smisel ter jih pravzaprav ukinja, prav tako pa vlada s predlagano zamrznitvijo usklajevanja vrednosti plačnih razredov do 1. 1. 2028 obenem v veliki meri razvrednoti predvidena izboljšanja na delovnih mestih v spodnji tretjini plačne lestvice, zlasti v plačni skupini J.
Predsednica glavnega odbora Sviza Marjana Kolar, ki dela kot vzgojiteljica v Vrtcih občine Moravske Toplice, je v uvodnem nagovoru spomnila, da je odločitev za tokratni protestni shod na izredni seji pred skoraj mesecem soglasno sprejel 54-članski glavni odbor našega sindikata, ki je najvišji organ odločanja v Svizu med dvema kongresoma. Poudarila je, da je shod odgovor na zadnji predlog vlade v pogajanjih za odpravo plačnih nesorazmerij, ki smo ga vsi sindikati v javnem sektorju prejeli 18. septembra letos. Predlog, kot je bilo že omenjeno, plačnih nesorazmerij ne odpravlja, zato za Sviz ni sprejemljiv in ne more biti podlaga za nadaljevanje pogajanj. Po zavrnitvi na stebrnih pogajanjih smo – ob Svizu tudi vsi drugi sindikati iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja – nestrinjanje z njim izrazili tudi na centralnih pogajanjih petinštiridesetih sindikatov javnega sektorja. Marjana Kolar je pred udeleženimi na shodu izrazila prepričanje, da oblast zdaj sliši sporočilo, da mora o predlogu ponovno razmisliti – da ga mora umakniti ali v ključnih elementih temeljito spremeniti. Sviz bo namreč vztrajal v zahtevi po odpravi plačnih zaostankov za zaposlene v šolstvu, znanosti in kulturi; pri ohranitvi in utrjevanju strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi; pri prednostni odpravi plačnih nesorazmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, zlasti v plačni skupini J, prav tako pa ne bo popustil v zahtevi po sprotnem usklajevanju osnovnih plač zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo. »Če nam vlada ne bo prisluhnila«, je podčrtala, »se nas bo prihodnjič zbralo veliko več. Takrat to morda ne bo shod, mogoče bo odmrznitev stavke.«
Irena Ilešič Čujovič, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, je udeleženim na protestnem shodu izrazila podporo v imenu največje sindikalne centrale v javnem sektorju v Sloveniji. Poudarila je, da konfederacija, ki združuje več kot 71.000 članic in članov ter v skupno osmih sindikatih zastopa interese več kot 80 odstotkov sindikalno organiziranih delavk in delavcev v javnem sektorju, ves čas zagovarja enake zahteve ter bo trdno vztrajala pri svojih stališčih. Izpostavila je pričakovanje, da bodo ob prenovi plačnega sistema prednostno obravnavani zaposleni v spodnji tretjini plačne lestvice, ki že predolgo čakajo na izboljšanje socialnega položaja, prav tako pa da si sindikati v konfederaciji prizadevajo za boljši plačni sistem, ki bo nagrajeval in motiviral javne uslužbence. Poudarila je še, da konfederacija enako kot posebej Sviz ne pristaja na razvrednotenje strokovnega dela in strokovnih nazivov ter zavrača neusklajevanje plačne lestvice z rastjo življenjskih stroškov in inflacijo, saj to vodi v realno zniževanje plač.
Dušan Nemec, učitelj računalništva ter tehnike in tehnologije na Osnovni šoli Bogojina in predsednik Svizove sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, ki je na protestnem shodu spregovoril tudi v imenu sindikalnih konferenc v predšolski vzgoji; osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter srednjih, višjih šolah in dijaških domovih, je izpostavil nesprejemljivost že obstoječih plačnih nesorazmerij med primerljivimi delovnimi mesti v javnem sektorju ter dodatno neustrezno in nepravično prenašanje zaostankov pri plačah večine zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi tudi v predvideni novi plačni sistem. Spregledal ni tudi povsem nedoumljivega predloga razvrednotenja kariernega napredovanja v šolstvu in kulturi, ki strokovne nazive razvrednoti do take mere, da izgubijo svoj temeljni smisel. Opozoril je, da bi imela neodprava plačnih nesorazmerij, razvrednotenje plačila strokovnih nazivov, prepoved usklajevanja plač z inflacijo katastrofalne posledice za slovensko javno šolstvo, ter ob tem dodal, da problematika stopnjujočega se pomanjkanja pedagoškega in drugega osebja v vrtcih, šolah, na univerzah, v dijaških domovih in zavodih nedvomno že vpliva na zmanjševanje kakovosti vzgojno-izobraževalnih procesov in vse resneje ogroža normalno delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema kot celote. Vlado je pozval, naj prisluhne argumentom, šolstvu pa zagotovi ustrezno mesto v družbi, »ki mu zaradi vzgoje in izobraževanja naših prihodnjih generacij mora pripadati«.
Sopredsednik sindikalne konference visokega šolstva in znanosti Sviz ter raziskovalec na odseku za biokemijo in molekularno biologijo na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Jože Pungerčar je v svojem govoru izpostavil, da je zadnji vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, podan v obliki t. i. pasovnih dvigov, zelo neprijetno presenetil tudi zaposlene na javnih univerzah in raziskovalnih inštitutih. Njihove plače po celotni plačni lestvici – od tehničnih delavcev, preko administrativnih in strokovnih delavcev, do rednega profesorja in znanstvenega svetnika – namreč že vrsto let zaostajajo za primerljivimi v drugih delih javnega sektorja, z vladnim predlogom pa bi se ta plačna nesorazmerja ob prehodu v nov plačni sistem v veliki meri ohranila ali celo povečala. »Zaradi neustreznih in nekonkurenčnih plač,« je poudaril Svizov predstavnik iz visokega šolstva, »smo v zadnjih letih soočeni s čedalje večjim odlivom naših zaposlenih na različna druga področja javnega sektorja ali v zasebni sektor. Tam jim ponudijo do dvakrat višjo plačo ali celo več. In ko kadri odhajajo, najprej vedno odidejo najboljši.« V sklepnem delu je še enkrat podčrtal odločenost Sviza, da ustavi trend vse slabšega vrednotenja delovnih mest visoko izobraženih zaposlenih, še zlasti na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Da te plače že več let stagnirajo, se po njegovih besedah drastično kaže tudi pri izračunu pokojnin, kot temeljno težavo pa je izpostavil dejstvo, da se vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju sistemsko ne usklajujejo z inflacijo, minimalna plača pa v obstoječem plačnem sistemu sega že skoraj do VII. stopnje izobrazbe. Vlado je dr. Jože Pungerčar pozval k resnemu razmisleku in ob upoštevanju zahtev Sviza k čimprejšnjemu nadaljevanju in zaključku pogajanj.
»Kultura – dialog – spoštovanje – pravično vrednotenje dela … Vse to smo mesece poslušali iz vladnih vrst in verjeli, da bodo tokratna pogajanja drugačna, konstruktivna in strpna,« je svoj nagovor začela Irena Porekar Kacafura, konservatorka in restavratorka v Pokrajinskem muzeju Maribor in v Svizu predsednica sindikalne konference kulturnih organizacij. Poudarila je, da je Sviz v usklajevanju s številnimi v stroki in ob sodelovanju s sorodnimi sindikati pripravil premišljena in utemeljena izhodišča odprave plačnih nesorazmerij za pogajanja, tako na ustvarjalnem kot strokovnem delu kulture: »Temeljito smo premislili, katera nova delovna mesta in strokovne nazive potrebujemo v naših sistemizacijah in katera delovna mesta je nujno prenesti iz plačne skupine J v novo oblikovano skupino G03, ki jo je predlagala vlada. Prav vrsta delovnih mest iz plačne skupine J je za kulturno področje nepogrešljiva in brez njih javni zavodi ne morejo uspešno delovati. O vseh teh predlogih smo izvedli konstruktivna usklajevanja z Ministrstvom za kulturo, kjer smo v nekaj krogih pogajanj že prišli do precej uskladitev.« A vlada je kljub navedenemu v zadnji krog pogajanj prišla s povsem novim predlogom, ki negira vse do zdaj opravljeno delo, in tako po besedah predstavnice Sviza pokazala, da ne spoštuje sindikatov kot enakovrednih pogajalcev in da podcenjuje vse zaposlene na področju kulture. Sklenila je, da je kultura očitno tudi za to vlado nepomembna, a je v resnici kot sol in začimbe: »Brez nas je družbeno kosilo neokusno in se bo vladi zato v prihodnjih mesecih zataknilo v grlu. Kajti … Kulturen in razmišljujoč človek je svobodno bitje, ki je kot tak absolutna vrednota in zato temelj suverenosti. Le suverenost posameznika pa pogojuje svobodo skupnosti.«
Protestni shod predstavnikov zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi je s svojim nagovorom sklenil glavni tajnik Sviza in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je poudaril, da je Sviz prišel pred vladno poslopje iz dolžnosti preprečiti, ustaviti proces razvrednotenja vseh vrst dela v šolstvu, v znanosti in kulturi ter da bo sindikat storil vse, da se vladni predlog, ki zaostanke pri plačah zaposlenih v šolstvu, od vrtca do univerze, v znanosti in kulturi prenaša v nov plačni sistem, ne bo uresničil. A prizadevanja sindikata, kot je izpostavil, presegajo zgolj plače, temveč je namen dopovedati oblasti in celotnemu političnemu razredu, da razvrednotenje pedagoškega, znanstvenega, strokovnega in ustvarjalnega dela v kulturi pomeni, da so ogroženi razvoj, novo vedenje in nujno potrebna refleksija družbe, in da se odpovedujemo prihodnji kakovosti življenja našega prebivalstva. Še enkrat več je spomnil, da sta vzgoja in izobraževanje soočena z največjo in najglobljo krizo po osamosvojitvi, pri čemer je pomanjkanje učiteljstva in drugega osebja verjetno najbolj očitna, a še zdaleč ne edina težava. Oblast pa, kot je opozoril, v tej skrajno resni in poglabljajoči se krizi pomanjkanja strokovno usposobljenega učiteljstva posega v ključni motivacijski element, v mehanizem strokovnega napredovanja: »Kot da bi iskali najbolj učinkovito sredstvo za izganjanje ljudi iz šolstva, za odvračanje mladih, da bi ja ne vstopili vanj. In to v trenutku, ko so se zaradi pomanjkanja osebja normalno delujoči procesi izobraževanja že začeli ustavljati. V primerjavi s ceno, ki jo bo naša družba plačala za to neumnost, za razvrednotenje strokovnih nazivov, je privarčevanje nekaj proračunskih milijonov naravnost absurdno in je hkrati tudi zgovorna ilustracija kratkovidnosti oblasti.« Podčrtal je, da predstavljata poučevanje in vzgajanje zahtevno in kompleksno medčloveško relacijo, za katero so potrebni obvladovanje pedagoških prijemov in tehnik, strokovno znanje in empatija, Sviz pa bo zato še naprej kategorično nasprotoval temu, da lahko poučuje kdorkoli. S študenti, z neustrezno usposobljenim osebjem v vrtcih, razredih in predavalnicah namreč po besedah glavnega tajnika ne bomo ohranili kakovostnega javnega izobraževanja, ampak ga bomo sesuli in dali eliti povod za ustanavljanje zasebnih šol. Dodal je, da povsem enako velja za področje strokovnih nazivov v kulturi, kjer bi razvrednotenje strokovnih nazivov proizvajalo enake, negativne učinke, Sviz pa bo zato strokovnost branil z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo. Resorna ministra dr. Darja Feldo in dr. Asto Vrečko je ponovno pozval, naj se javno opredelita do predlaganega posega vlade v strokovna napredovanja.
Glavni tajnik Sviza je v nadaljevanju govora izpostavil tudi vztrajno zavzemanje sindikata za zaposlene z nizkimi plačami, zlasti v plačni skupini J, in v skladu s tem nasprotovanje predlagani zamrznitvi plač ter enoletni odložitvi izboljševanja le-teh zaradi odpravljanja posledic poplav. Ponovil je, da zaposleni v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi ter sindikat kot njihov predstavnik v pogajanjih od Vlade Republike Slovenije pričakujemo:
· Da se skupaj z nami loti resnične odprave nesorazmerij in zaostajanja plač v vzgoji in izobraževanju, kulturi in znanosti!
· Da odstopi od razvrednotenja strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi, jih ohrani in še dodatno utrdi!
· Da umakne zakonsko prepoved usklajevanja plač z inflacijo za prihodnje leto in se z nami pogaja o njihovi uskladitvi.
· Da prednostno, že prihodnje leto, vsaj delno zvišamo najnižje plače, ki jih je največ v skupini J.
Protestni shod je Branimir Štrukelj sklenil z besedami, da v sindikatu v eni roki še držimo oljčno vejico, druga pa se dviga v stisnjeno sindikalno pest. To, katera bo prevladala, je v največji meri odvisno od prihodnjega ravnanja vlade, Sviz pa bo v svojih zahtevah vztrajal, dokler bo treba.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije so ob protestnem shodu v naših zahtevah podprli Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa, Svobodni sindikat Slovenije (SSS), Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir), Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, Sindikat državnih organov Slovenije in Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije. Previous
Next