| Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) je v okrožnici z naslovom Avtonomija šolskega prostora z dne 12. 10. 2026 zapisalo, da so »sindikati ustanovljeni zaradi varovanja pravic in interesov zaposlenih iz delovnega razmerja, zato je treba ločiti med sindikalnim delovanjem, ki je povezano z uresničevanjem namena delovanja sindikatov (varovanje pravic in interesov zaposlenih) in morebitnemu političnemu delovanju, ki to vsebino presega. Če sindikat izvaja dejavnost, ki po namenu ali vsebini presega zakonito sindikalno dejavnost in je namenjena političnemu oziroma referendumskemu delovanju, je treba takšno delovanje v prostorih zavoda presojati z vidika pravil o avtonomiji šolskega prostora«. Menimo, da citirana okrožnica pomeni poskus omejevanja ali onemogočanja svobodnega delovanja sindikatov v vzgoji in izobraževanju, ki ga zagotavlja Ustava RS. V nadaljevanju zato podajamo ustrezna pojasnila in pravne podlage, ki vam bodo, spoštovani sindikalni zaupniki in zaupnice, v pomoč med bližajočo se referendumsko kampanjo o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Nedopustno izenačevanje sindikalne dejavnosti z dejavnostjo političnih strank Okrožnica z zmotno in nedopustno razlago 72. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) pomeni za sindikate v vzgoji in izobraževanju, od vrtca do univerze, poskus radikalnega omejevanja pravice do svobodnega sindikalnega delovanja. Svobodo ustanavljanja in delovanja sindikatov ter včlanjevanja vanje zagotavlja 76. člen Ustave Republike Slovenije. MIZM poskus protiustavnega omejevanja sindikalne svobode izpelje skozi fikcijo, da je referendumska kampanja politično ravnanje. Ta fikcija služi za izenačevanje statusa političnih strank in sindikatov, četudi zakonodaja takšnega izenačevanja statusa ne omogoča. Nasprotno, sindikati smo v Ustavi RS opredeljeni kot »sui generis«, torej kot posebna vrsta organiziranosti. Ob tem opozarjamo tudi na Konvencijo Mednarodne organizacije dela o varstvu pravice do organiziranja in postopkih za določitev pogojev zaposlitve v javnem sektorju št. 151 ter na uradna tolmačenja Mednarodne organizacije dela (MOD). Svobodo sindikalnega delovanja zagotavlja tudi 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Leta 2023 je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi v zadevi enega od litvanskih sindikatov proti državi jasno opredelilo »sindikalno svobodo kot poseben vidik svobode združevanja po 11. členu EKČP«. Kakršen koli poskus izenačevanja sindikatov in političnih strank, kot izhaja iz okrožnice MIZM, zato pomeni neposredno kršitev pravice do sindikalne svobode, zagotovljene z 11. členom EKČP, 76. členom Ustave RS ter konvencijami MOD. Poudarjamo tudi, da sta včlanjevanje v sindikat in plačevanje članarine prostovoljna. Za razliko od političnih strank, ki dosežejo z zakonom določen prag, sindikati nismo financirani iz proračunskih sredstev, temveč se financiramo s prispevki članic in članov. Referendumske aktivnosti proti interventnemu zakonu sodijo v okvir sindikalnega delovanja V okviru skupne sindikalne pobude in akcije šestih sindikalnih central, med njimi tudi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), katere član je tudi Sviz, od vsega začetka kategorično nasprotujemo Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, saj posega v temeljna načela ter ogroža socialno državo in pravice zaposlenih. ZIURS bo v javnih blagajnah in državnem proračunu povzročil izpad v višini dobre milijarde evrov. Ključno vprašanje je torej, kje in komu bodo sredstva odvzeta, da bo ta primanjkljaj nadomeščen. Sindikati zato ves čas referendumske kampanje izražamo zaskrbljenost, da bo vlada več kot milijardni izpad prihodkov nevtralizirala s posegi v socialno državo in zmanjševanjem pravic zaposlenih. Posebej nas skrbi, da bo posegla v že dogovorjena zvišanja plač v javnem sektorju. Aktualna napoved znižanja sredstev v proračunu za področje izobraževanja in verjeten poseg v plače zaposlenih to nevarnost zgolj še krepita in potrjujeta. Navedeno potrjuje, da smo sindikati pobudniki in organizatorji zbiranja podpisov za referendum o zakonu, ki v veliki meri naslavlja sindikalne teme in posredno ali neposredno posega v pravice delavk in delavcev. V zakonu praktično ni teme, ki ne bi bila sindikalna. Sindikati smo se v preteklosti že opredeljevali do teh tem, o večini pa smo se tudi pogajali z različnimi oblastmi. Ker se predlagatelji zakona z nami sploh niso želeli pogajati in na voljo nismo imeli več drugih legalnih sredstev, smo se odločili za uveljavitev ustavne pravice do referenduma. Rešitve bi morale biti premišljene, oblikovane ob sodelovanju socialnih partnerjev, stroke in širše javnosti, o njih pa bi moralo biti doseženo široko družbeno soglasje. Na tem mestu ponovno poudarjamo, da je bil ZIURS pripravljen brez socialnega dialoga in brez sodelovanja javnosti. Zbiranje podpisov za referendum in napovedano sodelovanje v referendumski kampanji sta naši konkretni sindikalni aktivnosti. Z zakonodajo zagotovljeno obveščanje članstva, da zbiramo podpise, je sindikalna aktivnost, plakati so način, kako obveščamo članstvo o aktualni aktivnosti. Sindikat med referendumsko kampanjo za pojasnjevanje svojih stališč članom lahko uporablja prostore zavoda Trditve Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, da izobešanje plakatov v prostorih javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v času referendumske kampanje za naknadni zakonodajni referendum o ZIURS zaradi zagotavljanja avtonomije šolskega prostora ni dopustno, so napačne in pomenijo kršitev 4. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji ter 18. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki sindikatom izrecno zagotavlja svobodo obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska, torej tudi plakatov. Sindikalne zaupnice in zaupniki ob vsakem pozivu k takemu sindikalnemu obveščanju prejmete navodilo, da plakate izobesite le na mestih, ki so v vaših zavodih namenjena sindikalnemu obveščanju in delovanju. Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), drugi odstavek 4. člena Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) v drugem odstavku 4. člena posebej ureja uporabo prostorov v času referendumske kampanje. Določa, da imajo sindikalne organizacije, kadar so organizatorji referendumske kampanje, za pojasnjevanje svojih stališč članom pravico uporabljati ustrezne prostore v gospodarskih družbah in zavodih v skladu s kolektivno pogodbo ali internimi akti, ki zagotavljajo sindikalno delovanje. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND), 18. člen Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND) v 18. členu med drugim določa, da se sindikatom zagotavljajo ustrezni pogoji za njihovo delo, med katere spadajo tudi prostori in svoboda sindikalnega obveščanja. Ocenjujemo, da okrožnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino neupravičeno enači sindikalno delovanje s političnim delovanjem političnih strank, kar je vsebinsko in pravno nesprejemljivo ter zmotno. Zbiranje podpisov za referendum je legitimna sindikalna akcija, katere pobudnice so reprezentativne sindikalne centrale. Zbiranje podpisov za referendum ni dejavnost političnih strank, temveč predstavlja uresničevanje pravic, ki so zagotovljene z Ustavo RS. Organizacija referendumske pobude sindikalnih central zoper zakon, ki posega v socialno-ekonomski položaj zaposlenih in predstavlja resno tveganje za oslabitev javnih storitev države, je orodje legitimnega sindikalnega boja. Nadalje opozarjamo, da bi bila, ob pravno zmotnem in neustreznem sklicevanju na 72. člen ZOFVI, morebitna prepoved razpečevanja plakatov v okviru referendumske kampanje, ki jo organiziramo sindikalne centrale, v celoti brez pravne podlage, hkrati pa bi posegla v pravice do sindikalnega organiziranja in delovanja, kot jih zagotavlja zakonodaja, ter v ustavno varovane pravice do svobode izražanja in združevanja. V Svizu zato ocenjujemo, da je okrožnica namenjena predvsem temu, da bi ravnatelje silila, naj v času referendumske kampanje nase prevzamejo odgovornost za omejevanje, preprečitev in morebitne kršitve sindikalnih pravic v okviru legalne referendumske kampanje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) je v okrožnici z naslovom Avtonomija šolskega prostora z dne 12. 10. 2026 zapisalo, da so »sindikati ustanovljeni zaradi varovanja pravic in interesov zaposlenih iz delovnega razmerja, zato je treba ločiti med sindikalnim delovanjem, ki je povezano z uresničevanjem namena delovanja sindikatov (varovanje pravic in interesov zaposlenih) in morebitnemu političnemu delovanju, ki to vsebino presega. Če sindikat izvaja dejavnost, ki po namenu ali vsebini presega zakonito sindikalno dejavnost in je namenjena političnemu oziroma referendumskemu delovanju, je treba takšno delovanje v prostorih zavoda presojati z vidika pravil o avtonomiji šolskega prostora«. Menimo, da citirana okrožnica pomeni poskus omejevanja ali onemogočanja svobodnega delovanja sindikatov v vzgoji in izobraževanju, ki ga zagotavlja Ustava RS. V nadaljevanju zato podajamo ustrezna pojasnila in pravne podlage, ki vam bodo, spoštovani sindikalni zaupniki in zaupnice, v pomoč med bližajočo se referendumsko kampanjo o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Nedopustno izenačevanje sindikalne dejavnosti z dejavnostjo političnih strank Okrožnica z zmotno in nedopustno razlago 72. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) pomeni za sindikate v vzgoji in izobraževanju, od vrtca do univerze, poskus radikalnega omejevanja pravice do svobodnega sindikalnega delovanja. Svobodo ustanavljanja in delovanja sindikatov ter včlanjevanja vanje zagotavlja 76. člen Ustave Republike Slovenije. MIZM poskus protiustavnega omejevanja sindikalne svobode izpelje skozi fikcijo, da je referendumska kampanja politično ravnanje. Ta fikcija služi za izenačevanje statusa političnih strank in sindikatov, četudi zakonodaja takšnega izenačevanja statusa ne omogoča. Nasprotno, sindikati smo v Ustavi RS opredeljeni kot »sui generis«, torej kot posebna vrsta organiziranosti. Ob tem opozarjamo tudi na Konvencijo Mednarodne organizacije dela o varstvu pravice do organiziranja in postopkih za določitev pogojev zaposlitve v javnem sektorju št. 151 ter na uradna tolmačenja Mednarodne organizacije dela (MOD). Svobodo sindikalnega delovanja zagotavlja tudi 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Leta 2023 je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi v zadevi enega od litvanskih sindikatov proti državi jasno opredelilo »sindikalno svobodo kot poseben vidik svobode združevanja po 11. členu EKČP«. Kakršen koli poskus izenačevanja sindikatov in političnih strank, kot izhaja iz okrožnice MIZM, zato pomeni neposredno kršitev pravice do sindikalne svobode, zagotovljene z 11. členom EKČP, 76. členom Ustave RS ter konvencijami MOD. Poudarjamo tudi, da sta včlanjevanje v sindikat in plačevanje članarine prostovoljna. Za razliko od političnih strank, ki dosežejo z zakonom določen prag, sindikati nismo financirani iz proračunskih sredstev, temveč se financiramo s prispevki članic in članov. Referendumske aktivnosti proti interventnemu zakonu sodijo v okvir sindikalnega delovanja V okviru skupne sindikalne pobude in akcije šestih sindikalnih central, med njimi tudi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), katere član je tudi Sviz, od vsega začetka kategorično nasprotujemo Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, saj posega v temeljna načela ter ogroža socialno državo in pravice zaposlenih. ZIURS bo v javnih blagajnah in državnem proračunu povzročil izpad v višini dobre milijarde evrov. Ključno vprašanje je torej, kje in komu bodo sredstva odvzeta, da bo ta primanjkljaj nadomeščen. Sindikati zato ves čas referendumske kampanje izražamo zaskrbljenost, da bo vlada več kot milijardni izpad prihodkov nevtralizirala s posegi v socialno državo in zmanjševanjem pravic zaposlenih. Posebej nas skrbi, da bo posegla v že dogovorjena zvišanja plač v javnem sektorju. Aktualna napoved znižanja sredstev v proračunu za področje izobraževanja in verjeten poseg v plače zaposlenih to nevarnost zgolj še krepita in potrjujeta. Navedeno potrjuje, da smo sindikati pobudniki in organizatorji zbiranja podpisov za referendum o zakonu, ki v veliki meri naslavlja sindikalne teme in posredno ali neposredno posega v pravice delavk in delavcev. V zakonu praktično ni teme, ki ne bi bila sindikalna. Sindikati smo se v preteklosti že opredeljevali do teh tem, o večini pa smo se tudi pogajali z različnimi oblastmi. Ker se predlagatelji zakona z nami sploh niso želeli pogajati in na voljo nismo imeli več drugih legalnih sredstev, smo se odločili za uveljavitev ustavne pravice do referenduma. Rešitve bi morale biti premišljene, oblikovane ob sodelovanju socialnih partnerjev, stroke in širše javnosti, o njih pa bi moralo biti doseženo široko družbeno soglasje. Na tem mestu ponovno poudarjamo, da je bil ZIURS pripravljen brez socialnega dialoga in brez sodelovanja javnosti. Zbiranje podpisov za referendum in napovedano sodelovanje v referendumski kampanji sta naši konkretni sindikalni aktivnosti. Z zakonodajo zagotovljeno obveščanje članstva, da zbiramo podpise, je sindikalna aktivnost, plakati so način, kako obveščamo članstvo o aktualni aktivnosti. Sindikat med referendumsko kampanjo za pojasnjevanje svojih stališč članom lahko uporablja prostore zavoda Trditve Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, da izobešanje plakatov v prostorih javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v času referendumske kampanje za naknadni zakonodajni referendum o ZIURS zaradi zagotavljanja avtonomije šolskega prostora ni dopustno, so napačne in pomenijo kršitev 4. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji ter 18. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki sindikatom izrecno zagotavlja svobodo obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska, torej tudi plakatov. Sindikalne zaupnice in zaupniki ob vsakem pozivu k takemu sindikalnemu obveščanju prejmete navodilo, da plakate izobesite le na mestih, ki so v vaših zavodih namenjena sindikalnemu obveščanju in delovanju. Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), drugi odstavek 4. člena Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) v drugem odstavku 4. člena posebej ureja uporabo prostorov v času referendumske kampanje. Določa, da imajo sindikalne organizacije, kadar so organizatorji referendumske kampanje, za pojasnjevanje svojih stališč članom pravico uporabljati ustrezne prostore v gospodarskih družbah in zavodih v skladu s kolektivno pogodbo ali internimi akti, ki zagotavljajo sindikalno delovanje. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND), 18. člen Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND) v 18. členu med drugim določa, da se sindikatom zagotavljajo ustrezni pogoji za njihovo delo, med katere spadajo tudi prostori in svoboda sindikalnega obveščanja. Ocenjujemo, da okrožnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino neupravičeno enači sindikalno delovanje s političnim delovanjem političnih strank, kar je vsebinsko in pravno nesprejemljivo ter zmotno. Zbiranje podpisov za referendum je legitimna sindikalna akcija, katere pobudnice so reprezentativne sindikalne centrale. Zbiranje podpisov za referendum ni dejavnost političnih strank, temveč predstavlja uresničevanje pravic, ki so zagotovljene z Ustavo RS. Organizacija referendumske pobude sindikalnih central zoper zakon, ki posega v socialno-ekonomski položaj zaposlenih in predstavlja resno tveganje za oslabitev javnih storitev države, je orodje legitimnega sindikalnega boja. Nadalje opozarjamo, da bi bila, ob pravno zmotnem in neustreznem sklicevanju na 72. člen ZOFVI, morebitna prepoved razpečevanja plakatov v okviru referendumske kampanje, ki jo organiziramo sindikalne centrale, v celoti brez pravne podlage, hkrati pa bi posegla v pravice do sindikalnega organiziranja in delovanja, kot jih zagotavlja zakonodaja, ter v ustavno varovane pravice do svobode izražanja in združevanja. V Svizu zato ocenjujemo, da je okrožnica namenjena predvsem temu, da bi ravnatelje silila, naj v času referendumske kampanje nase prevzamejo odgovornost za omejevanje, preprečitev in morebitne kršitve sindikalnih pravic v okviru legalne referendumske kampanje. Z lepimi pozdravi in v solidarnosti! Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz |
