SVETOVNI DAN UČITELJEV 2026

5. oktober je namenjen vladam držav, da premislijo o položaju in veljavi pedagoških poklicev, se poglobijo v njihov pomen in vlogo ter poiščejo rešitve, ki bodo v našo korist in priznanje za naše delo. Ob svetovnem dnevu učiteljev se spominjamo 5. oktobra 1966, ko so bila na posebni medvladni konferenci, ki sta jo organizirala Unesco in Mednarodna organizacija dela (ILO), sprejeta Priporočila o položaju učiteljev. Leta 1997 so bila sprejeta še Priporočila o statusu visokošolskih učiteljev, ki obravnavajo posebnosti dela na univerzah in visokošolskih zavodih. Ob svetovnem dnevu učiteljev tako obeležujemo sprejetje obeh dokumentov. S sprejetjem priporočil so vlade priznale, kako pomembno je za družbo, da ima kompetentne, usposobljene in motivirane vzgojitelje in učitelje – spoznanje, ki je danes enako aktualno kot takrat. V priporočilih so jasno določene pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev, poudarjeno pa je tudi, kakšen položaj naj bi imeli v družbi glede na pomembnost in zahtevnost svojega dela. Priporočila opredeljujejo tudi odgovornost vlad, da zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Odločitev, da se 5. oktober obeležuje kot svetovni dan vzgojiteljev in učiteljev, je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi, ta dan pa obeležujemo od leta 1994. Priporočila iz leta 1966 so vzpostavila mednarodni referenčni okvir za pravice in odgovornosti učiteljev ter za njihovo izobraževanje, uvajanje v poklic in nadaljnje usposabljanje. Obravnavajo tudi vprašanja zaposlovanja, delovnih razmerij ter pogojev poučevanja in dela. Vladam, šolam, pedagoškemu osebju in drugim zainteresiranim stranem ponujajo smernice za oblikovanje in izboljšanje nacionalnih zakonov in politik, ki urejajo delovne in poklicne pogoje vzgojiteljev in učiteljev.   Poziv k zaščiti in izboljšanju položaja vzgojiteljev in učiteljev Letos mineva natanko šestdeset let od sprejetja omenjenih priporočil. Ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev, ki ga zaznamujemo z geslom »Podprimo učiteljice in učitelje: 60 let zaščite učiteljskega poklica, krepitve položaja učiteljstva in oblikovanja naše prihodnosti«, v vrtcih pa posebej z geslom »V vrtcih se začne prihodnost! Podprimo vzgojiteljice in vzgojitelje ter pomočnice in pomočnike vzgojiteljev«, ne obeležujemo le šestih desetletij od sprejetja priporočil, temveč tudi napredek pri priznavanju ključne vloge vzgojiteljev in učiteljev ter številne izzive, s katerimi se oba poklica še vedno oziroma znova soočata. Ob letošnji okrogli obletnici Priporočil o položaju učiteljev zato kot izobraževalci družbo in oblikovalce politik še posebej pozivamo, naj zaščitijo, spodbujajo in izboljšajo položaj vzgojiteljev in učiteljev. 5. oktober namreč ni namenjen le poudarjanju njihove nenadomestljive vloge pri spreminjanju ali izboljševanju vzgoje in izobraževanja, temveč predvsem premisleku o podpori, ki jo zaposleni potrebujejo, da bi lahko v celoti razvili in delili svoje znanje, sposobnosti in poklicno poslanstvo, ter o položaju in zlasti prihodnosti vzgojiteljskega in učiteljskega poklica na globalni ravni. Poleg obeleževanja šestdesete obletnice omenjenih priporočil letošnji svetovni dan učiteljev v ospredje postavlja tudi aktualne izzive, s katerimi se soočajo vzgojitelji in učitelji, ter strategije za njihovo reševanje. Unesco, Mednarodna organizacija dela in Izobraževalna internacionala, katere član je tudi Sviz, ob tem oblikovalce politik in celotno družbo pozivajo, naj prispevajo k varovanju, krepitvi in izboljšanju položaja vzgojiteljev in učiteljev.   Ob napovedanih spremembah šolskega sistema Pri nas je pred 5. oktobrom med učiteljstvom čutiti tesnobo in negotovost glede tega, kaj nas čaka. Po objavi rezultatov mednarodne raziskave Pisa 2025 je minister dr. Borut Rončević napovedal prehod z devetletne na osemletno osnovno šolo. Napoved je bila presenetljiva, saj takšna sistemska sprememba ni bila med cilji, navedenimi v koalicijski pogodbi. V izjavah za medije je minister za izobraževanje povedal, da je Sviz sogovornik pri delovnopravnih vprašanjih, ne pa tudi pri kurikularni prenovi. Sviz je reprezentativni sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter socialni partner ministrstva pri spremembah organizacije izobraževalnega sistema in odločanju o šolskih politikah. Takšno omejevanje njegove vloge je za Sviz nesprejemljivo in v nasprotju s prej omenjenimi priporočili Unesca in Mednarodne organizacije dela, ki vladam jasno sporočajo, da je treba učiteljske organizacije priznati kot silo, ki lahko pomembno prispeva k napredku izobraževanja, ter jih vključevati v oblikovanje izobraževalne politike. Pravice do sodelovanja pri oblikovanju izobraževalnih politik si v Svizu ne bomo pustili odvzeti. Enako odločno se bomo odzvali, če bo vlada uresničila napoved o ustanovitvi učiteljske zbornice z zakonsko določenim obveznim članstvom, saj bi takšna zbornica lahko naš sindikat izrinila iz vloge deležnika pri spreminjanju šolskih politik. Kot primer takšne ureditve izpostavljamo Madžarsko, kjer je bila nacionalna učiteljska zbornica leta 2013, v času vlade Viktorja Orbána, ustanovljena z zakonom in obveznim članstvom. V Svizu opozarjamo, da je bila ustanovljena z namenom izriniti sindikate iz vloge sogovornikov pri radikalnem spreminjanju šolskega sistema. Napoved našega ministra za izobraževanje, da bi bilo mogoče ustrezno izobrazbo pridobiti prek mikrodokazil, je verjetno najbolj škodljiva prav za ugled vzgojiteljskega in učiteljskega poklica ter za položaj izobraževalcev v družbi. Resnost tega vprašanja ponazarja primer zdravniškega poklica: težko si je predstavljati, da bi nas operiral zdravnik, ki bi do svoje kvalifikacije prišel prek mikrodokazil, pridobljenih na popoldanskih tečajih. Nelagodje med učiteljstvom dodatno poglabljajo enostranske in neresnične trditve predsednika vlade, da je učiteljev vedno več, rezultati učencev pa vedno slabši. V njih je z očitnim žaljivim podtonom skrita trditev, da slovensko učiteljstvo svoje delo opravlja slabo. To, da so dosežki slovenskih 15-letnikov vse slabši, ne drži: slovenski učenci in učenke so bili do leta 2022 po dosežkih nad povprečjem držav OECD. Tudi trditev o nenehnem povečevanju števila učiteljev je zavajajoča, saj ne upošteva sprememb, ki so se zgodile v obdobju, na katero se sklicuje predsednik vlade: prehoda na devetletno osnovno šolo, oblikovanja skupin, razširitve jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, zgodnjega uvajanja tujega jezika ter ohranjanja podružničnih šol, s čimer smo prispevali k ohranjanju poseljenosti podeželja, čeprav se je število otrok v teh šolah zmanjševalo.   Sviz bo vztrajno zagovarjal kakovostno javno šolstvo Zadržujemo dih, ko pričakujemo nadaljnje zamisli in ukrepe šolske oblasti, a stališča našega sindikata ostajajo trdna in nespremenjena: še naprej bomo zagovarjali kakovostno javno šolstvo, zahtevali zakonsko okrepitev strokovne avtonomije učiteljev, izboljšanje pogojev za poučevanje in zvišanje deleža BDP za financiranje javnega sistema vzgoje in izobraževanja. Zahtevali bomo tudi izvedbo plačne reforme v dogovorjenih rokih in v skladu z dogovorjenimi višinami zvišanj plač ter dodatna zvišanja plač, ki so predpogoj za izhod iz krize izobraževanja. Najvidnejši izraz te krize je vse večje pomanjkanje učiteljic in učiteljev. Borili se bomo za ohranitev sedanje sestave svetov šol in vrtcev ter ne bomo pristali na zvišanje tedenske učne obveznosti, če bo ta ponovno predlagana, kot je bila leta 2012. Svetovni dan vzgojiteljev in učiteljev je namenjen vladam držav, da premislijo o položaju in veljavi naših poklicev, se poglobijo v pomen in vlogo naših poklicev ter poiščejo rešitve, ki bodo v našo korist in priznanje za naše delo. Spoštovani kolegice in kolegi, zahvaljujeva se vam za predano delo in vsakodnevni trud pri prenosu znanja in vrednot našim otrokom. Želiva vam ponosno in prijetno obeleževanje letošnjega svetovnega dneva vzgojiteljev in učiteljev!

S spoštovanjem, Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz