V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) smo v Ljubljani v ponedeljek, 21. septembra 2026, izpeljali še šesti in zadnji volilni zbor v sindikalnih konferencah, ki so bili predvideni v okviru opravil pred 12. kongresom našega sindikata, ki bo potekal 23. in 24. novembra letos. Na volilnem zboru je vodstvo – predsednika ter članice in člane predsedstva – za naslednje štiriletno mandatno obdobje 2026–2030 dobila Sindikalna konferenca osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih.
Na volilnem zboru Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih je bilo navzočih 250 sindikalnih zaupnic in zaupnikov (od 475 vabljenih), ki so uvodoma potrdili Poslovnik o delu zbora sindikalne konference za prihodnje štiriletno mandatno obdobje in volilno komisijo, vodenje srečanja pa zaupali dosedanjemu predsedniku sindikalne konference Dušanu Nemcu, ki se zaradi bližajoče se upokojitve ni odločil za ponovno kandidaturo. V svojem nagovoru sindikalnim zaupnicam in zaupnikom ter kandidatom za predsednika in člane predsedstva je izpostavil, kar je v dolgoletni sindikalni karieri najbolje spoznal – da ob številnih izzivih lahko le skupaj, ob sodelovanju in medsebojnem spoštovanju, dosežemo veliko (ali vse). Obenem je poudaril tudi, da so člani predsedstva SK veliko časa in truda namenili zbiranju različnih podatkov ter s tem strokovni službi Sviza in pogajalcem pomagali bolje razumeti stanje v praksi. Na ta način je bila pogajalska skupina še bolje pripravljena na pogovore in pogajanja z vladno stranjo.
Pred najpomembnejšim delom zbora, volitvami novega vodstva sindikalne konference, je odhajajoči predsednik poročal o aktivnostih konference v preteklem štiriletnem mandatu, ki se je začel v obdobju, ko se je vlada izmikala pogajanjem o ključni stavkovni zahtevi Sviza – takojšnji odpravi neupravičenega in vse večjega zaostajanja plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
SINDIKALNA KONFERENCA OSNOVNIH IN GLASBENIH ŠOL TER ZAVODOV ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH SVIZ V MANDATNEM OBDOBJU 2022–2026
Mandatno obdobje 2022–2026 so najbolj zaznamovali predvsem naslednji dogodki in pomembnejše aktivnosti:
• uspešna sklenitev stavkovnega sporazuma, pri čemer se je ponovno potrdilo, da je ključne interese zaposlenih mogoče uveljavljati le takrat, ko se članstvo aktivira;
• pogajanja o novem plačnem sistemu in njegovo uvajanje, s katerim so bile med drugim odpravljene uvrstitve pod minimalno plačo, povišane plače vsem zaposlenim, dogovorjeni dvigi plač razdeljeni na šest obrokov, v zakon vgrajen mehanizem za usklajevanje osnovnih plač z inflacijo, mlajšim zaposlenim omogočeno hitrejše horizontalno napredovanje, omogočeni pa sta bili tudi možnost določitve višjega plačnega razreda in možnost spregleda izobrazbe;
• priprava sprememb in dopolnitev Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive ter uveljavitev naziva višji svetnik, pri čemer pravilnik ne določa zgolj pogojev za napredovanje v ta naziv, temveč vsebuje tudi razširjeni nabor dodatnih strokovnih del in nalog, tudi v smeri večjega upoštevanja dela, ki ga strokovni delavci opravijo v samem zavodu oziroma šoli;
• spremembe Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, s katerimi so se izboljšali delovni pogoji zaposlenih ter pogoji za učenje in delo učenk in učencev;
• pogajanja o aneksih h kolektivnim pogodbam, s katerimi smo ohranili ugodnejši cenzus za članice in člane sindikata pri solidarnostni pomoči, izboljšali plačilo povečane učne obveznosti, povečali obseg ur za sindikalno delo in zvišali plačilo zanj, izboljšali prehodno obdobje pri dvigu delovne dobe za ženske, dosegli upoštevanje dejanskega števila let delovne dobe pri varstvu starejših delavcev ter uredili pravico do odklopa;
• pogajanja o delovni uspešnosti, pri katerih smo z Vlado Republike Slovenije uskladili kriterije, žal pa se nam ni uspelo dogovoriti o skupnih navodilih za določitev zakonsko opredeljenih dodatnih virov.
Predsednik sindikalne konference je v poročilu izpostavil še, da so se v zvezi z novim plačnim sistemom pojavile pripombe članic in članov glede prevedbe oziroma uvrstitve višjih svetnikov. Po dobrem letu od njegove uvedbe se je pojavilo tudi novo nezadovoljstvo zaradi ponovne kompresije plač ob dvigu minimalne plače. Na obeh področjih si sindikat še vedno prizadeva za ustrezne rešitve.
»Ob začetku mandata smo z aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja uredili plačilo za šolo v naravi in drugo tovrstno delo ter s tem rešili dolgoletno težavo različnega plačevanja. V tem mandatu smo se ukvarjali tudi s spremembami Zakona o osnovni šoli, Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter pokojninske zakonodaje. Prispevali smo tudi k ugodnejšim rešitvam v Pravilniku o potrjevanju učnih gradiv. Ob sprotnem delu smo, predvsem s pomočjo strokovne službe Sviza, reševali tudi težave, s katerimi so se srečevali posamezni člani in članice, denimo pri neplačevanju nadomeščanj, nadomestilu za prehrano, organizaciji plavalnih tečajev, popoldanskem delu, individualnem letnem delovnem načrtu, evidentiranju delovnega časa ipd.«
IZZIVI, KI TO ŠE OSTAJAJO
Dušan Nemec je poleg dosežkov preteklega mandata izpostavil še dve vprašanji, ki ju v preteklih štirih letih sindikalni konferenci še ni uspelo ustrezno rešiti:
V okviru pogajanj za sklenitev aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja je vladna stran predlagala, da bi ugotavljanje povečane učne obveznosti poenostavili z opredelitvijo povprečne tedenske učne obveznosti, torej s tako imenovanim pavšalom. Vsi odzivi kažejo, da je članstvo s plačilom zadovoljno, hkrati pa zapleteno obračunavanje sproža številna vprašanja. Ta kažejo na precejšnje nerazumevanje in velike razlike v izvajanju med posameznimi šolami.
V predsedstvu sindikalne konference in Izvršilnem odboru Sviz smo se s predlogom poenostavitve strinjali, vendar le pod pogojem, da sprememba za zaposlene finančno ne bi bila manj ugodna od trenutno veljavnega sistema. Zato nismo pristali na predlagano poslabšanje vrednotenja povečane učne obveznosti v razširjenem programu osnovnih šol, ki nas je presenetilo tik pred koncem pogajanj.
Pogajalci prav tako nismo dosegli končnega soglasja o ureditvi štetja in izračunavanja nadomeščanj. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pred koncem pogajanj umaknilo predlog o pavšalnem obračunavanju povečane učne obveznosti, zato se sistem plačila zanjo v osnovnih šolah ni spremenil. Čeprav smo si prizadevali za enostavnejši sistem, ki za zaposlene hkrati ne bi bil finančno manj ugoden, dogovora žal ni bilo mogoče doseči.
Druga velika nerešena zadeva je prepletanje in celo zamenjevanje evidentiranja delovnega časa ter individualnega letnega delovnega načrta.
Pri individualnem letnem delovnem načrtu smo naleteli na težavo, saj nismo prepričani, da imamo v Svizu enoten pogled na urejanje te problematike. Zaznali smo dve skrajnosti. Na nekaterih šolah so s trenutno ureditvijo zelo zadovoljni, saj ta omogoča načrtovanje oziroma razdelitev nalog in njihovo izvajanje brez natančnega beleženja minut, kar je bil tudi njen prvotni namen. Zato sprememb ne želijo oziroma jih ne potrebujejo. Na drugih šolah pa z ureditvijo niso zadovoljni in zagovarjajo takojšnjo ukinitev individualnega letnega delovnega načrta. Ob tem ostaja skrb, da se bomo tudi znotraj Sviza težko poenotili.
Da bi pridobili celovitejši vpogled v prakso na tem področju, je posebna delovna skupina Sviza za sindikalne zaupnice in zaupnike pripravila vprašalnik o načrtovanju in evidentiranju delovnega časa v šolah.
VOLITEV NOVEGA VODSTVA SINDIKALNE KONFERENCE
Po seznanitvi z doseženim v preteklem obdobju in izpostavitvijo vprašanj, ki na to še čakajo, je sledila predstavitev kandidatov za predsednika v novem štiriletnem mandatu ter kandidatk in kandidatov za člane predsedstva sindikalne konference. Za mesto predsednika sta kandidaturi vložila Inge Ivartnik, učiteljica likovne pedagogike na OŠ Jurija Vege Moravče, in Boštjan Miklič, učitelj športa na OŠ Šmihel pri Novem mestu, medtem ko se je za šest mest v predsedstvu potegovalo enajst kandidatov.
Večino glasov za vodenje Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih v mandatu 2026–2030 je prejel Boštjan Miklič, člani predsedstva pa so postali:
Matej Berk, OŠ Planina pri Sevnici
Andreja Hauptman Škrabar, GŠ Vič Rudnik Ljubljana
Irena Hudobivnik, OŠ Simona Jenka Kranj
Karmen Ivančič, OŠ Mladika Ptuj
Inge Ivartnik, OŠ Jurija Vege Moravče
Andraž Pahor, OŠ Škofljica
BOŠTJAN MIKLIČ, NOVI PREDSEDNIK SINDIKALNE KONFERENCE
Novi predsednik Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, ki je na tem mestu nasledil Dušana Nemca, je postal Boštjan Miklič, sindikalni zaupnik in profesor športa na OŠ Šmihel, ki je obenem tudi predsednik območnega odbora Sviza Novo mesto in prek tega član glavnega odbora, najvišjega organa odločanja v sindikatu. Skozi leta aktivnosti v Svizu na vseh ravneh je pridobil poglobljen vpogled v zakonodajne procese ter pomembne pogajalske izkušnje za zaščito interesov zaposlenih. To je bila zanj temelj, da se je odločil za kandidaturo za predsednika sindikalne konference.
Kot prioritetno usmeritev si je zastavil ohranitev oziroma možno izboljšanje materialnega položaja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter opazno izboljšanje delovnih pogojev, ki pa morajo upoštevati vse več posebnosti, s katerimi se zaposleni vsakodnevno soočajo pri svojem delu. Kot predsednik SK napoveduje, da se bo sproti odzival na vse aktualnosti in problematiko, o kateri ga bodo obveščali sindikalni zaupniki ter celotno članstvo.
Pozorno namerava spremljati in se odzivati na vse težnje po spremembah šolske zakonodaje, ki bi poslabševale položaj zaposlenih, njihove pogoje dela ali socialno varnost. Prizadeval si bo tudi za dosledno uveljavitev sprememb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Pozornost bo namenjal še ohranitvi (ali izboljšanju) vzpostavljenih normativov in standardov ter spodbujal avtoriteto odnosa, ki mora temeljiti na strokovnosti, medsebojnem spoštovanju pravic ter razumevanju drugačnosti.
Nekaj ključnih izzivov za mandatno obdobje 2026–2030, kot jih je v svojem predlogu prioritet izpostavil novi predsednik:
– ohranitev in krepitev odličnega ter dostopnega javnega šolstva
– reševanje zaostrene kadrovske problematike v celotni vertikali
– implementacija in natančno spremljanje učinkov prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju na terenu
– prilagoditev normativov in standardov v luči naraščanja števila učencev odločbami ter specifik dela z učenci priseljenci in tujci
– izzivi medkulturnega sobivanja in uspešne integracije v šolski prostor
– reševanje specifik v glasbenih šolah (z izpostavitvijo specifičnih degenerativnih poškodb, npr. korepetitorjev) in v zavodih za izobraževanje odraslih
– nadaljevanje odprtega dialoga glede iLDN
– nadaljnje sindikalne aktivnosti za dosego polne uveljavitve preostalih materialnih in statusnih zahtev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju
