Z nagovorom predsednika Svizove sindikalne konference visokega šolstva in znanosti dr. Danila Koržeta se je otvoril tokratni, predzadnji v nizu aktualne izvedbe izobraževalnih seminarjev za Svizove sindikalne zaupnice in zaupnike, ki je 7. in 8. aprila potekal v Rimskih Toplicah. Dr. Korže je izpostavil zlasti dejstvo, da sta bili zadnji dve leti nadvse aktivni in precej naporni, razlog za to pa leži v reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki je bila nato uveljavljena z začetkom letošnjega leta. Kljub trudu obeh pogajalskih strani se je primerilo nekaj napak in anomalij, zaradi česar se je z novim sistemom nekaterim raziskovalcem znižala plača, a to že ureja nedavno objavljeni popravek Aneksa h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost.
Predsednik sindikalne konference je pojasnil, da je naslednji korak v implementaciji plačne prenove sprejem internih pravilnikov pri posameznih delodajalcih, ki bodo urejali postopek dviga plačnih razredov. Na zavodih se dogajajo prerazporeditve obstoječih na nova delovna mesta, pri čemer pa prihaja tudi do nekaterih nelogičnosti, kar povzroča konflikte med zaposlenimi.
Dogodek se je nadaljeval s predstavitvijo aktualnih dogajanj, ki so pomembna za sindikalne zaupnike in članstvo Sviza. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je v tem delu ponovil, da so bila tokratna pogajanja zelo kompleksna in zahtevna; verjetno celo najbolj doslej, tudi v primerjavi s pogajanji, ki so pripeljala do uvedbe novega plačnega sistema v javnem sektorju leta 2008. Velja omeniti, da so bila v tokratnih pogajanjih doslej zapostavljena področja oziroma delovna mesta v ospredju prizadevanj pogajalcev za pravično ureditev prejemkov. Glavni tajnik je na kratko povzel dvoletni proces, ki se je v izteku minulega koledarskega leta uspešno končal s sprejetjem novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, podpisom kolektivnih pogodb, aneksov h kolektivnim pogodbam ter več uredb in aktov.
K uspešnosti aktivnosti je močno prispevalo demokratično sodelovanje na vseh ravneh sindikata in pomen dela, ki so ga v pogajanjih opravili članice in člani pogajalske skupine Sviza, glavni odbor, strokovna služba sindikata in celotna Konfederacija sindikatov javnega sektorja. Kot že na prejšnjih izobraževalnih seminarjih je podčrtal, da so tokratna kompleksna pogajanja pomembno določila merila za prihodnja usklajevanja in nazorno pokazala, kako je mogoče v pogajalskem procesu doseči bistvene spremembe, kar se tiče vrednotenja dela, delovnih pogojev in izboljšanja položaja zaposlenih.
Zbrani so se nato seznanili z najpomembnejšimi elementi novega plačnega sistema, kjer je zlasti v visokem šolstvu pomembna sprememba nazivov v delovna mesta in s tem pridobitev petih dodatnih plačnih razredov (in obenem tudi izenačitev z ureditvijo v raziskovalni dejavnosti). Kot uspeh lahko ocenimo tudi višje plačilo dodatne pedagoške obveznosti. Podobno velja za boljše plačilo doslej zapostavljenih in slabše plačanih delovnih mest v raziskovalni dejavnosti. Glavni tajnik je spregovoril še o načrtih za morebitne nadaljnje spremembe ali prilagoditve plačnega sistema. Sledila bodo tudi pogajanja o kriterijih za določitev delovne uspešnosti in boljše ovrednotenje plačila za delo sindikalnih zaupnikov ter še natančnejša ureditev pravice do odklopa.
V nadaljevanju izobraževalnega seminarja se je sindikalnim zaupnicam in zaupnikom pridružil državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič.
Spregovoril je o aktivnostih resorja, med drugim o predlaganih spremembah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijske dejavnosti ter njegovih bistvenih novostih (do 1,25% sredstev BDP državnih proračunskih sredstev, od katerih je en odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti, nekaj je novosti pri delovanju Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) – zlasti se dodaja podlage za delovanje ARIS na področju invoacij, uvaja se nov sistem evalvacij (evalvacije programov, institucionalne samoevalvacije in zunanje evalvacije) …). Državni sekretar je predstavil tudi novi Zakon o visokem šolstvu ter ga ocenil kot dober kompromis med vsemi udeleženimi socialnimi partnerji. Predstavil je bistvene novosti zakona – ena od njih je tudi zavrnitev poskusa fiktivnega vpisa tujih študentov, če se bo kot očitno pokazalo, da ne nameravajo študirati v RS. Novost je tudi, da država lahko ustanavlja le še univerze, ne več samostojnih fakultet. Zakon nekoliko spreminja določbe o NAKVIS, ki še vedno ostaja zelo avtonomen organ. Vlada ne bo več dajala soglasja k razpisom za vpis, novo obdobje za sklepanje pogodb o financiranju študijske dejavnosti je šest let, kar bo omogočilo univerzam precejšnjo fleksibilnost.
Nadalje je bil med pristojnima ministrstvoma usklajen Zakon o maturi – za vpis na univerzitetne študijske programe bo odslej potrebna poklicna matura iz petih predmetov. Zakon uvaja mikrodokazila za pridobitev specifičnih stanj. Na novo se ureja položaj t. i. izrednih študentov – en letnik bodo lahko opravljali dve leti, po novem gre za časovno prilagojen študij, za prvi študij na študenta bo brezplačen. Na vprašanje o (so)financiranju doktorskega študija je državni sekretar pojasnil, da bo le-ta v celoti sofinanciran in to velja za vse doktorske študente. Za zaključek dopoldanskega dela seminarja so sindikalni zaupnice in zaupniki državnemu sekretarju zastavili še nekaj vprašanj (plačilo individualnega raziskovalnega dela, sprejem novele Zakona o visokem šolstvu, pravičnejša ureditev statusa pedagoških delavcev na univerzah, ki so po prehodu na nov plačni sistem večinoma obtičali v sedmem plačnem razredu nove lestvice, uvedba oz. uporaba tujega jezika na univerzah …).
V popoldanskem delu seminarja je zaupnice in zaupnike strokovna sodelavka Sviza za pravne zadeve Neja Škulj seznanila, kako se določajo osnovne plače in katere izjeme se ob tem pojavljajo, v nadaljevanju pa je namenila pozornost temeljnim značilnostim načina prevedbe na novo plačno lestvico in ob tem obvezni uporabi aplikacije, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za javno upravo (103. člen Zakona o temeljih sistema plač v javnem sektorju). Podrobno je predstavila še, kako bodo določeni tarifni razredi in plačne skupine, spregovorila o tem, kako se javnemu uslužbencu določi osnovna plača, kaj se zgodi ob premestitvi na drugo delovno mesto in napredovanju. Poleg tega je prisotne seznanila s popravkom Aneksa h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, ki je bil v petek, 4. 4. 2025 objavljen v Uradnem listu RS in pojasnila, da morajo delavci, ki jih popravek zadeva, prejeti nove anekse k pogodbam o zaposlitvi in da jim mora biti izplačan poračun za od 1. 1. 2025 dalje.
Drugi dan izobraževalnega seminarja so sindikalni zaupniki in zaupnice prisluhnili predstavitvi o ključnih novostih Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Podrobnosti prehoda v prenovljeni plačni sistem in elemente, ki so novi ali je še posebej pomembno, da jih zaposleni natančneje poznajo oziroma se jih zavedajo, je predstavil strokovni sodelavec Sviza za pravne zadeve Jernej Zupančič.
Izpostavil je ključne dele spremenjenega sistema plač v javnem sektorju. Povedal je, da je bil velik pogajalski dosežek, določba, da nihče nima nižje osnovne plače od minimalne plače. Dotaknil se je tudi pomembnih novosti novega plačnega zakona, in sicer instituta spregleda izobrazbe ter možnosti določitve višjega plačnega razreda. Z zaupnicami in zaupniki je izmenjal še informacije o napredovanju – pospešenem in zadržanem – in delovni uspešnosti. Predstavitev novosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor je v celoti dostopna tukaj – klik.
Prav tako so se zaupnice in zaupniki sindikalne konference seznanili s potekom pogajanj o pokojninski reformi. Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je predstavila temeljne elemente pokojninskega sistema in prikazala, kako naj bi bili pokojninska doba, odmerni odstotek, zajemno obdobje in usklajevanje pokojnin v skladu s trenutno dogovorjenim na pogajanjih opredeljeni v prihodnje.
Uvodoma je predstavila razloge, zaradi katerih je pokojninska reforma nujno potrebna – prebivalstvo se stara, z mednarodno primerjavo se kaže, da je upokojitvena starost v Republiki Sloveniji ena najnižjih upokojitvenih starosti v Evropi. Povedala je, da se prehodno obdobje začne leta 2028, ko se bo starost začela dvigati za tri mesece na leto, kar je blag prehod. Starost bo po novem mogoče znižati zaradi zgodnjega vstopa na trg dela – za delo pred 20. letom (trenutno pred 18. letom), znižanje starosti zaradi otrok (1-5 otrok) ostaja isto, se pa uzakonja alternativna možnost dviga odmernega odstotka s kombinacijo (1 otrok 1 namen; doslej je bilo ali-ali). Uveljavljanje otrok je primarna pravica ženske, razen če je oče več dni očetovskega in starševskega dopusta koristil od mame. Za služenje vojaškega roka se lahko namesto nižanja starosti uveljavlja višji odmerni odstotek.
Zbor Sindikalne konference VŠZ
Izobraževalni seminar se je sklenil z zborom sindikalne konference. Na njem so bile v uvodu izpeljane nadomestne volitve za dva člana predsedstva, katerima se je predčasno zaključil mandat. Kor nadomestni članici predsedstva sta bili izvoljeni Tjaša Podpečan in prof. dr. Marina Lukšič Hacin. Razprava vseh zbranih je bila nato namenjena enemu od elementov, ki omogoča sindikalno delovanje – plačilu sindikalnega dela. Predstavitev teme je opravila pomočnica glavnega tajnika Nadja Götz. Predstavila je zadevno ureditev v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja in Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, možnost dogovora o zagotavljanju plačila ur za sindikalno delo, ki obsega zagotovitev plačila ur za sindikalnega zaupnika, in vzorec pogodbe, ki je pripravljen za sindikalne zaupnike, ki so izvoljeni po statutu SVIZ. Prisotni sindikalni zaupniki so nato posamezno za svojega delodajalca povedali, če sploh in kako imajo urejeno plačilo sindikalnemu zaupniku za njegovo delo in ugotovljeno je bilo, da so na terenu situacije precej različne.
Zatem je predsednik sindikalne konference pojasnil, da upravnemu odboru ARIS-a letos poleti poteče mandat, zato mora SVIZ do začetka maja predlagati novega kandidata. Ta mora izpolnjevati predpisane pogoje, med katerimi je tudi, da član UO ARIS projektov ne sme prijavljati, zato je težko najti primernega kandidata (znanstvenika).
Na zboru sindikalne konference je sindikalni zaupnik z Inštituta za narodnostna vprašanja Danijel Grafenauer predstavil vsebine z dogodka marca v Bruslju – srečanja članov HERSC. Povedal je, da je HERSC (Stalni odbor za visoko šolstvo in raziskovanje) dobro vpet v ETUCE (Evropski sindikalni odbor za izobraževanje, katerega član je tudi Sviz) in zato mu institucije EU tudi prisluhnejo. Posamezni predstavniki držav EU so predstavili okolje in sindikalno delovanje v svojih državah, pogoje dela itd. Problematike na dnevnem redu bodo v prihodnosti javno financiranje visokega šolstva, bolonjski proces itd.
Danijel Grafenauer je poročal še o svoji aktivnosti na seji HERSC-a in medtem ko se pri nas sredstva za resor zvišujejo, v nekaterih drugih državah (npr. Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, na Nizozemskem) že ugotavljajo, da se je krivulja sredstev za znanost obrnila navzdol. Na Nizozemskem trenutno potekajo protestni shodi, sredstva se preusmerjajo v oboroževanje in varnost. Veliko sindikatov ima težave pri organiziranju stavk v visokem šolstvu in znanosti, vendar drugega učinkovitega orodja ni. Stavke pogosto potekajo tudi v Franciji in v Belgiji. Številni prisotni na marčevski seji HERSC-a so bili zaskrbljeni zaradi porasta desničarskih ideologij, saj te zgodovinsko pripeljejo do znižanja sredstev za znanost in (visoko) šolstvo. Dogodek v Bruslju se je zaključil s solidarnostno izjavo v podporo akademikom ZDA, in le nekaj dni zatem je EU povabila raziskovalce in visokošolske profesorje iz ZDA, da lahko svoje kariere nadaljujejo v EU.
Povsem ob koncu zbora sindikalne konference visokega šolstva in znanosti Sviza so prisotni razpravljali še o institutu spregleda izobrazbe, ki ga za višje stopnje izobrazbe ni mogoče uporabiti (z izjemo informatikov). Eden od sindikalnih zaupnikov je pojasnil, da so se delavci z nižjo izobrazbo praktično izenačili s tistimi, ki dejansko imajo VII/1 izobrazbo, zato bo treba razmisliti, kako najti ustrezno rešitev za zaposlene, ki menijo, da so na svojih delovnih mestih razvrednoteni.