Z Aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND), ki so ga predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja podpisali novembra lani, je bilo določeno tudi povišanje regresa za letni dopust za javne uslužbence za leti 2025 in 2026. Dogovorjeno je bilo, da bo regres leta 2025 za pet odstotkov višji od minimalne plače, leta 2026 pa za deset odstotkov višji od minimalne plače. Prav tako iz aneksa izhaja, da se izplačilo regresa v obeh navedenih prihodnjih letih izplača najpozneje ob izplačilu plače za april.

Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24) v prvem odstavku 7. člena določa, da se regres za letni dopust za leto 2025 javnim uslužbencem izplača v višini, ki za 5 odstotkov presega višino minimalne plače za leto 2025. Regres za letni dopust se izplača najpozneje ob izplačilu plače za april 2025.

V Uradnem listu RS, št. 5/25 je bil dne 31. januarja 2025 objavljen znesek minimalne plače za leto 2025. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2025, znaša 1.277,72 evra. Glede na navedeno regres za letni dopust za leto 2025 znaša 1341,61 evra.

V skladu s 112. členom Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) pripadajo funkcionarjem do uveljavitve zakona, ki bo uredil povračila stroškov in druge prejemke funkcionarjev, povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence. Navedeno pomeni, da se tudi funkcionarjem regres za letni dopust izplača v višini 1341,61 eur.

Datum izplačila regresa za letni dopust za leto 2025 je določen najpozneje ob izplačilu plače za april 2025, kar pomeni, da lahko proračunski uporabniki regres za letni dopust za leto 2025 izplačajo tudi prej. 

Javnim uslužbencem in funkcionarjem pri proračunskih uporabnikih, ki pri izplačilu plač uporabljajo MFERAC, bo regres za letni dopust izplačan ob izplačilu plače za april 2025, torej v mesecu maju 2025.

Pred letošnjimi 15. Svizovimi športnimi igrami – v skupni organizaciji območnih odborov Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice bodo tokrat potekale v soboto, 10. maja 2025 –  objavljamo bilten, ki so ga pripravili v organizacijskem odboru. V njem so zbrali vse bistvene informacije o igrah, ki bodo v pomoč tekmovalcem in njihovim navijačem. Po podatkih predsednic območnih odborov Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice, Vesne Višnar in Mance Macuh, se jih bo zbralo skoraj tisoč, s skupno 24 območnih odborov.
 

URADNI BILTEN 15. SVIZOVIH ŠPORTNIH IGER

Otvoritev iger bo potekala na stadionu v Slovenski Bistrici, tekmovanja pa bodo izpeljana na različnih prizoriščih še v Slovenskih Konjicah in Zrečah, na zaključni slovesnosti pa se bodo tekmovalci in navijači družili v dvorani v Slovenskih Konjicah. Tekmovanja bodo potekala v številnih disciplinah, med drugim se bodo članice in člani Sviza pomerili v košarki, odbojki, namiznem tenisu, badmintonu, pikadu, šahu, med dvema ognjema, štafetnem teku, prstometu, kegljanju, streljanju z zračno puško, in v posebni igri organizatorja – ski crossu.

Igre bodo tudi letos priložnost za povezovanje, gibanje in sprostitev, ki nas kot sindikat povezujejo, spodbujajo k zdravemu tekmovalnemu duhu in ustvarjajo nepozabne spomine. Kot so zapisali v organizacijskem odboru: »Vsak korak na tekmovalnem polju, vsak skok, vsak met in vsak trenutek bo oblikoval našo skupnost in nas krepil kot posameznike. Verjamemo, da bomo skupaj ustvarili vzdušje, polno prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Naj bodo igre praznik športa, druženja, sodelovanja in zdrave tekmovalnosti.«

Cenjeni članice in člani, veselimo se vaše družbe in pozitivne energije, prepričani smo, da bomo skupaj ustvarili še en čudovit dan, prepleten s športom. Predsednicama območnih odborov Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica ter celotnemu organizacijskemu odboru 15. Svizovih športnih iger pa že vnaprej hvala, da ste poskrbeli, da se bomo ponovno družili.

S predstavitvijo akcije “Za manj otrok v skupini, za večjo kakovost!” na novinarski konferenci se je 22. aprila 2025 začela Svizova aktivnost zbiranja podpisov za ukinitev možnosti občin, da povečujejo število otrok v skupinah za dodatna dva otroka. Vodstvo sindikata, glavni tajnik ter članice predsedstva Sindikalne konference predšolske vzgoje Sviza, so predstavili podrobnosti zbiranja podpisov med zaposlenimi in starši vrtčevskih otrok, s katero želi sindikat doseči ukinitev možnosti občin, da povečujejo število otrok v skupinah za dodatna dva otroka.

Na zboru Sindikalne konference predšolske vzgoje, ki smo ga v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije izpeljali 10. aprila 2025, so sindikalni zaupnice in zaupniki potrdili sklep, da Sviz v vrtcih organizira akcijo zbiranja podpisov »Za manj otrok v skupini, za večjo kakovost predšolske vzgoje!« Namen akcije je s podpisi podpore vseh zaposlenih v predšolski vzgoji in staršev vrtčevskih otrok doseči, da bi ukinili možnost občin, da povečujejo število otrok v skupinah za dodatna dva otroka.

Zbiranje podpisov je povezano z aktualnim predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o vrtcih (ZVrt-H), ki omenjeno možnost občin ohranja, četudi obstajajo proti temu številni strokovni argumenti in pobude zaposlenih ter so tudi odločevalci podali drugačne zaveze. Sprememba bistveno posega v predšolsko vzgojo in se nanaša na prav vse zaposlene v vrtcih, zato je sindikat pozval svoje članice in člane v vrtcih, naj prispevajo svoj podpis k tokratni pobudi ter k temu pozovejo tudi vse druge zaposlene v predšolski vzgoje, vsebine pa naj predstavijo tudi staršem predšolskih otrok in tudi njih povabijo k podpisovanju.

S koncem letošnjega marca se je namreč končala javna obravnava predloga sprememb ZVrt-H, ki ga je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in ki ne odpravlja možnosti občin, da lahko povečajo sicer zakonsko določeno največje število otrok v oddelkih za dva dodatna otroka. Ta možnost se s predlogom ohranja, dodatno pa je celo določeno, da se jo s podzakonskim aktom lahko omeji le izjemoma, in sicer navkljub temu, da:

· obstaja za ukinitev možnosti povečevanja števila otrok v oddelkih veliko strokovnih argumentov, ki so povezani z izvajanjem vzgojnega dela in koristjo otrok,

· se tovrstna možnost, ki bi morala biti izjema, v vrtcih izvaja bolj kot pravilo

· je delovna skupina za pripravo predlogov sprememb normativov iz leta 2023, sestavljena iz predstavnikov zaposlenih, vodstev in resornega ministrstva, ukinitev možnosti dodatnih dveh otrok podala kot ključen in nujen predlog sprememb normativov

· se je minister, pristojen za izobraževanje, leta 2023 s pisno izjavo Svizu zavezal, da bo ministrstvo ustanovilo delovno skupino za pripravo predlogov sprememb Zakona o vrtcih, in sicer predvsem zaradi odprave normativa za dodatna dva otroka v oddelkih

· že iz Bele knjige za vzgojo in izobraževanje iz leta 2011 izhaja, da razmerje med strokovnimi delavci in številom otrok v oddelku ni zadovoljivo, in je bilo med drugim predlagano zmanjšanje števila otrok v skupini

· je v lanskoletnem predlogu Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 med ukrepi za posodobitev sistema predšolske vzgoje izrecno predlagan ukrep, da se 17. člen Zakona o vrtcih spremeni tako, da se ukine fleksibilni normativ (možnost dodatnih 2 otrok v oddelku)

· so generacije predšolskih otrok v Sloveniji vse manjše in bi bila lahko možnost povečevanja števila otrok v skupini izpeljana postopoma v prehodnem obdobju.

Predvideno je, da bo aktualni predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vrtcih v kratkem potrjevala Vlada RS in neposredno zatem o njem odločal še Državni zbor. Uradno zbiranje podpisov se je tako začelo danes, 22. aprila, in bo trajalo do najpozneje petka, 16. maja 2025. S čim več zbranimi podpisi želijo zaposleni v vrtcih ob podpori staršev vplivati na odločitev poslancev in poslank, da bo iz zakona izvzeta možnost ohranitve povečanega normativa za število otrok v oddelkih vrtcev.

* * *

V uvodu v novinarsko konferenco, s katero smo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) 22. aprila 2025 oznamovali začetek zbiranja podpisov za ukinitev možnosti občin, da v oddelkih vrtcev povečujejo število otrok, je Marjana Kolar, predsednica glavnega odbora Sviz in Sindikalne konference predšolske vzgoje Sviz, uvodoma spregovorila o ozadju odločitve sindikata, da izpelje omenjeno akcijo. Poudarila je, da so se razmere v predšolski vzgoji od takrat, ko je bila možnost povečanja števila otrok v oddelkih vrtcev vpeljana kot začasna izjema, izrazito spremenile. Generacije predšolskih otrok so se zmanjšale, posamezni oddelki se ukinjajo, število zaposlenih posledično zmanjšuje, a občine pri povečevanju števila otrok v vrtčevskih skupinah vztrajajo, žal tudi ali celo zgolj iz finančnih razlogov. Takšno ravnanje po besedah predsednice sindikalne konference predšolske vzgoje neposredno posega v kakovost izvajanja dela v predšolski vzgoji, pri čemer je slednje v pomembno spremenjenih družbenih okoliščinah že sicer postalo zahtevnejše. V vrtce je namreč vključenih zmeraj več otrok s posebnimi potrebami, otrok priseljencev in otrok z drugimi rizičnimi dejavniki.

V organizaciji Sviza od 22. aprila 2025 do 16. maja 2025 poteka akcija zbiranja podpisov »Za manj otrok v skupini, za večjo kakovost predšolske vzgoje!« Namen akcije je s podpisi podpore vseh zaposlenih v predšolski vzgoji in staršev vrtčevskih otrok doseči, da bi ukinili možnost občin, da povečujejo število otrok v skupinah za dodatna dva otroka.

Kot je Marjana Kolar še poudarila, že iz Bele knjige za vzgojo in izobraževanje iz leta 2011 izhaja, da razmerje med strokovnimi delavci in številom otrok v oddelku ni zadovoljivo, in je bilo med drugim predlagano zmanjšanje števila otrok v skupini. Prav tako je v lanskoletnem predlogu Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 med ukrepi za posodobitev sistema predšolske vzgoje izrecno predlagan ukrep, da se 17. člen Zakona o vrtcih spremeni tako, da se ukine fleksibilni normativ (možnost dodatnih 2 otrok v oddelku). Dodatno je izpostavila, da je delovna skupina za pripravo predlogov sprememb normativov, ki se je sestajala od leta 2023 in je bila sestavljena iz predstavnikov zaposlenih, vodstev in resornega ministrstva, ukinitev možnosti dodatnih dveh otrok podala kot ključen in nujen predlog sprememb normativov. Ta predlog ob še nekaterih drugih, ki jih je skupina pripravila, nato v predlogu novele zakona o vrtcih nato ni bil upoštevan. Marjana Kolar je podčrtala še, da obstaja za ukinitev možnosti povečevanja števila otrok v oddelkih veliko strokovnih argumentov, ki so povezani z izvajanjem vzgojnega dela in koristjo otrok, kar je sindikat dodatno okrepilo v odločitvi, da vztraja pri tem, da mora biti možnost občin, da v oddelkih vrtcev povečujejo število otrok, ukinjena.  

V nadaljevanju novinarske konference so članice predsedstva Sindikalne konference predšolske vzgoje Sviz, ki so zaposlene v javnih vrtcih po Sloveniji, spregovorile o tem, kako se povišani normativ konkretno odraža pri njihovem delu. Poudarile so, da več otrok v skupinah pomeni manj priložnosti za individualno delo, kar neposredno negativno vpliva na razvojne možnosti otrok. To je po njihovih besedah še zlasti pereče ob povečanem številu otrok priseljencev in otrok s posebnimi potrebami, otrok s čustveno-vedenjskimi težavami ipd., ki so vključeni v slovenske vrtce. Opozorile so tudi na kadrovske težave, saj številni mladi zaradi zahtevnih pogojev dela v poklicu ne vztrajajo, starejše zaposlene pa se upokojujejo, ter podčrtale, da je povsem nedopustno, da odločevalci skušajo varčevati na najmlajših, obenem pa se pogosto pohvalijo s kakovostjo predšolske vzgoje v Sloveniji. 

Jolanda Borovnik (Vrtec pri OŠ Rače)

Karmen Kasesnik (Vrtec Velenje)

Hermina Valenčič (Vrtec Koper)

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz, je pred novinarkami in novinarji povzel, da je aktualni predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vrtcih (ZVrt-H) v precej pomembnih elementih pripravljen dobro, za sindikat pa je povsem nesprejemljivo, da bi bilo uzakonjeno povečanje števila otrok v oddelkih. Normativ je bil v zakonu začasno in opredeljen kot izjema, zdaj pa postaja ključni argument za njegovo ohranjanje zmanjševanje stroškov. Resorno ministrstvo in vlada kategoričnemu nasprotovanju Sviza nista prisluhnila, zato bo sindikat uzakonitev povišanega normativa skušal preprečiti z zbiranjem podpisov podpore med zaposlenimi v slovenskih javnih vrtcih in starši predšolskih otrok.

Akcijo zbiranja podpisov »Za manj otrok v skupini, za večjo kakovost predšolske vzgoje!« bomo sklenili 16. maja 2025, nadaljnje aktivnosti pa bomo zatem v sindikatu predstavili na še eni novinarski konferenci.

Sredi aprila, 14. in 15. 4., smo v Rimskih Toplicah izpeljali še zadnjega v nizu izobraževalnih seminarjev za sindikalne zaupnice in zaupnike Sviza. Na tokratnem srečanju so se zbrali kolegice in kolegi iz osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Kot je bila to že praksa doslej, so najprej prisluhnili informacijam vodstva sindikata o najaktualnejših nedavnih in pričakovanih dogajanjih, v nadaljevanju pa sta se jim pridružila predstavnika Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Strokovni sodelavci sindikata za pravne zadeve so na seminarju podrobneje predstavili nov plačni sistem in sindikalne zaupnike seznanili z njegovimi posebnostmi ter opozorili zlasti na nekatere pomembne novosti, dvodnevni dogodek pa se je zaključil z zborom sindikalne konference.

Jelka Horvat, predsednica sindikalne konference, je uvodoma prisrčno pozdravila zbrane ter povzela dnevni red in napovedala vsebine tokratnega srečanja. Ob robu seminarja se je odvila tudi seja predsedstva, na kateri so njegovi člani pripravili odziv sindikata na predlog sprememb pravilnika o standardih in normativih. Predsednica je v svojem uvodu med ostalim že omenila tudi prihodnji kongres Sviza, ki bo potekal naslednje leto novembra, še pred tem pa bodo izvedene volitve sindikalnih zaupnikov za nov štiriletni mandat ter zatem tudi volilni zbori po posameznih sindikalnih konferencah.

Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj je spregovoril o pogajanjih za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, ki so intenzivno tekla dve leti in se uspešno zaključila v zaključku minulega leta, kar je omogočilo začetek njegove uveljavitve s 1. januarjem letos. Izpostavil je predvsem ureditev nove plačne lestvice, po kateri nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, nižje od minimalne, ter določbo, da se bodo plače vsakoletno usklajevale z inflacijo.

Spomnimo: po uveljavitvi plačne reforme v javnem sektorju z novim letom so bile februarja 2025 prvič izplačane višje plače. Plačni dvigi bodo izpeljani v šestih obrokih, prvi se je že zgodil 1. januarja letos (izplačilo februarja), zadnji pa bo 1. januarja 2028. V prvih treh obrokih se bo izplačalo po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker je bila obenem nominalno določena najnižja višina izplačila ob posameznem obroku, bodo javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov. Ob prvem obroku so tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz. se ta, če preostanek razlike znaša manj, izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.

Glavni tajnik je izpostavil, da so bila omenjena pogajanja zelo kompleksna in enako zahtevna, sprožilni moment zanje pa je bila Svizova stavka še v času prejšnje vlade. Ta je selektivno dvignila plače le eni poklicni skupini, kar je nato sprožilo še plačne zahteve v preostanku javnega sektorja. Sviz se je tudi sicer aktivno boril za plače svojih članov, in sicer z organizacijo protestnega shoda za primerno plačilo tehničnega osebja in zoper poskus razvrednotenja strokovnih nazivov.

Plačna reforma se je torej začela izvajati z začetkom letošnjega leta, poleg občutnega dviga osnovnih plač ob koncu vseh šestih korakov, glede na stanje decembra lani, pa je pomemben element novega sistema tudi samodejno, sistemsko usklajevanje višine plač z inflacijo. Letos se plače sicer ne bodo uskladile, v prehodnem obdobju pa je usklajevanje predvideno, če bo rast cen življenjskih potrebščin presegla določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v višini razlike med inflacijo in tem odstotkom. V novem sistemu, prvič v letu 2029, se bodo plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.

V svojem nastopu je glavni tajnik omenil še glavne točke nedavno predstavljene pokojninske reforme ter aktivnosti vladnih in sindikalnih pogajalcev po uveljavitvi plačne reforme. Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se namreč minuli teden, 9. aprila, prvič po uveljavitvi reforme, sestali na krovni ravni in se dogovorili o nadaljnjem delu. Čakajo jih namreč pogajanja o kriterijih za nagrajevanje delovne uspešnosti, dogovoriti pa se morajo tudi o zakonu o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. Na srečanju so se seznanili s poročilom delovne skupine, ki spremlja učinke prehoda v prenovljen plačni sistem. Po oceni glavnega tajnika Sviza in vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja delovna skupina deluje dobro, dogovarjajo se in rešujejo probleme, socialni dialog, ki poteka, pa je lahko primer dobre prakse. Skupina obravnava tudi vprašanja, ki se vežejo na prevedbo plač s stare na novo plačno lestvico. Eno od teh je preboj plačnih stropov posameznega delovnega mesta ali naziva. Delovna skupina bo glede tega poskušala poiskati možne rešitve, ki bodo nato obravnavane na krovni ravni.

Povsem ob zaključku svoje predstavitve je Branimir Štrukelj omenil še predloga zakonskih sprememb (ZOFVI in Zakon o osnovni šoli), ki so ju pripravili na pristojnem ministrstvu in sta že v postopku obravnave ter sprejemanja. Osrednja sprememba predloga sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) tako prinaša dodatna sredstva za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja v višini 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Sredstva bodo namenjena za financiranje razvojnih nalog, programov, projektov in investicij v šolsko infrastrukturo in se bodo praviloma vsako leto povečevala za 0,02 % BDP, dokler se ne doseže ciljna vrednost 0,5 % BDP do leta 2038. Za dosego tega cilja zakon bo zagotavljal letno rast za 0,02 odstotka BDP od 1. januarja 2027 naprej. V letu 2026 naj bi bilo za razvoj in investicije v vzgojno-izobraževalnem sistemu zagotovljenih 187 milijonov evrov do leta 2038, ko naj bi bila dosežena vrednost 0,5 odstotka BDP, pa ocenjena vrednost sredstev znaša okoli 505 milijonov evrov.

Druga pomembna novost novele zakona bo imenovanje in razreševanje ravnateljev. Dvofazni postopek imenovanja, ki je v veljavi trenutno – kandidata za ravnatelja je izbral svet zavoda, minister je v 30 dneh podal mnenje, nato je sledilo imenovanje sveta zavoda –, bo zamenjal enofazni postopek. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč opozorila, da naj bi se v postopku dvofaznega imenovanja povečala tveganja za koruptivna dejanja. Ta bi se lahko zgodila v vmesnem času, ko ga je svet zavoda izbral, med čakanjem na ministrovo mnenje pa si je svet zavoda premislil in imenovanja ni bilo.

Po novem naj bi veljal enofazni postopek in soglasje ministra. V primeru soglasja ne bo šlo za diskrecijsko pravico ministra, temveč bo minister dal soglasje v vseh primerih, razen če bo ugotovljeno, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, če bo šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja, če kandidat ni ravnal po predpisih ali ni izvedel dokončne odločbe inšpekcije ali pravnomočne sodne odločbe.

V Svizu smo bili kritični do predlaganih sprememb, saj novela zakona omejuje vpliv svetov šol oziroma vrtcev ob odpovedi delovnega razmerja in povečuje vpliv ministra pri imenovanju in razreševanju ravnateljev. Menimo, da se s tem na neki način zaupanje v svete šol in vrtcev zmanjšuje.

Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom sta se v zaključku dopoldanskega dela prvega dne seminarja pridružila Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, in mag. Polona Šoln Vrbinc, vodja Sektorja za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Predstavila sta aktivnosti in prioritete ministrstva ter izzive, s katerimi se srečujejo pri tem.

Generalni direktor se je v svoji predstavitvi osredinil na štiri teme, in sicer je opisal ključne predloge sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), navedel poglavitne novosti predloga novele Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L), predstavil predlog sprememb Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) in ob koncu spregovoril še o posameznih strokovnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanjih oziroma problematiki.

Za temeljni sistemski zakon (ZOFVI) je izpostavil nujnost njegovega stalnega posodabljanja in praksa je pokazala potrebo po posodobitvi na naslednjih področjih: dopolnitev učnega jezika (znakovni jezik in jezik gluhoslepih); natančnejša opredelitev izobraževalnih in vzgojnih programov; dopolnitev določbe, ki ureja ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti; sprememba določb glede financiranja ob upoštevanju novosti (sistem plač v javnem sektorju, delovna uspešnost, povečan obseg dela); ureditev dopolnilnega dela pri istem delodajalcu; sprememba postopka imenovanja ravnateljev; zagotavljanje prevoza za otroke s posebnimi potrebami.

Predstavnik ministrstva je v nadaljevanju podrobneje predstavil vse navedene točke in ob tem poudaril, da mora Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (po)iskati vzdržne sistemske rešitve, ki so sprejemljive za vse deležnike.

Druga vsebinska točka je bila predstavitev glavnih novosti predloga Zakona o osnovni šoli. Generalni direktor je izpostavil, da je aktualna novela odziv na konkretno življenje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, na pobude in potrebe s terena in se dotika vzgojnega delovanja zavodov, zagotavljanja varnosti in odgovornosti staršev ter šole.

Na ministrstvu so pripravili tudi predlog sprememb Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Njegov sprejem je načrtovan še v tem letu. Podrobnosti si oglejte na objavljenih fotografijah drsnic predstavnika MVI

V zaključku svoje predstavitve je generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na kratko spregovoril še o posameznih strokovnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanjih, ki jih obravnavajo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Gostovanje predstavnikov MVI na tokratnem izobraževalnem seminarju se je zaključilo z razpravo med zbranimi, v kateri so ju sindikalni zaupniki opozorili na perečo problematiko (izrazito pomanjkanje kadra, vključevanje priseljencev v zavode, izdajanje odločb in redno preverjanje upravičenosti do njih, kontinuum pomoči otrokom s posebnimi potrebami …) in izrazili tudi nekaj pomislekov (pravica otroka do ustrezne obravnave, kaj je »največja korist za otroka« in kdo (lahko oziroma naj) odloča o njej, izvajanje NPZ tudi na šolah z nižjim izobrazbenim standardom, pravica staršev do šolanja otrok (s PP) na domu …).

Za zaključek prvega dne izobraževalnega seminarja so sindikalni zaupniki in zaupnice prisluhnili še predstavitvi o ključnih novostih Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Podrobnosti prehoda v prenovljeni plačni sistem in elemente, ki so novi ali je še posebej pomembno, da jih zaposleni natančneje poznajo oziroma se jih zavedajo, je predstavil strokovni sodelavec Sviza za pravne zadeve Jernej Zupančič. Izpostavil je ključne dele spremenjenega sistema plač v javnem sektorju.

Zaupnice in zaupnike je strokovi sodelavec Sviza za pravne zadeve tako seznanil, kako se določajo osnovne plače in katere izjeme se ob tem pojavljajo, v nadaljevanju pa je namenil pozornost temeljnim značilnostim načina prevedbe na novo plačno lestvico in ob tem obvezni uporabi aplikacije, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za javno upravo (103. člen Zakona o temeljih sistema plač v javnem sektorju). Z navzočimi je Svizov pravnik spregovoril še o t. i. tranšah, tj. o tem, kdaj bodo zaposleni v javnem sektorju prejeli dogovorjene dvige in v kakšni višini. Podrobno je predstavil še, kako bodo določeni tarifni razredi in plačne skupine, spregovoril o tem, kako se javnemu uslužbencu določi osnovna plača, kaj se zgodi ob premestitvi na drugo delovno mesto in napredovanju. Dotaknil se je tudi pomembnih novosti novega plačnega zakona, in sicer instituta spregleda izobrazbe ter možnosti določitve višjega plačnega razreda. Z zaupnicami in zaupniki je izmenjal še informacije o napredovanju – pospešenem in zadržanem – in delovni uspešnosti. Predstavitev novosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor je v celoti dostopna tukaj – klik.

Prenova plačnega sistema javnega sektorja je torej prinesla kar nekaj novosti. Izplačila v novem plačnem sistemu bodo višja ne le zaradi predvidenih dvigov osnovnih plač, ampak se bodo nekaterim zaposlenim plače izboljšale tudi z drugimi spremembami, ki omogočajo tudi večjo fleksibilnost pri določanju osnovnih plač. Ena od možnosti je spregled izobrazbe, ki je mogoč zlasti pri poklicih, ki niso regulirani in izobrazba ni predpisana z zakonom.

Spremembe so tudi pri sistemu napredovanj v višje plačne razrede. To ne poteka več na podlagi letnih ocen. Po novem javni uslužbenci za en plačni razred v začetku napredujejo vsaki dve leti. Ko na delovnem mestu napredujejo skupno za tri plačne razrede, se napredovalno obdobje podaljša za eno leto. Tako pri napredovanju od četrtega do sedmega plačnega razreda delovnega mesta napredujejo vsakič po treh letih. Pri zadnjih treh plačnih razredih, v katere lahko napredujejo, pa se napredovalno obdobje podaljša na štiri leta. Ohranja se število možnih napredovanj, in sicer za skupno deset plačnih razredov, ki jih zaposleni načeloma doseže v 30 letih dela.

Izjemoma bodo javni uslužbenci lahko napredovali hitreje, če bodo nadpovprečno uspešni ali ne bodo napredovali, če ne bodo dosegali rezultatov.

Če so zaposleni v javnem sektorju doslej ob dopolnjenem 50. letu starosti dobili dodatnih pet dni dopusta, se bo ta meja postopno dvignila na 55 let.

Drugi dan izobraževalnega seminarja je strokovna sodelavka Sviz za pravne zadeve Sneža Mihailova Brojan zbranim sindikalnim zaupnicam in zaupnikom ob konkretnih primerih posameznih delovnih mest predstavila proces prevedbe plačnih razredov na novo plačno lestvico. Izpostavila je ključne pravne podlage prevedbe in še posebej 103. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki napotuje na obvezno uporabo posebne aplikacijo Ministrstva za javno upravo za prevedbo delovnega mesta javnega uslužbenca (z dozdajšnjega plačnega razreda in ob upoštevanju pridobljenih nazivov) v nov plačni sistem. Prav tako je omenila izjeme pri prevedbi, opisala, kako bodo potekali dvigi (v največ šestih tranšah) plač in usklajevanje osnovne plače z inflacijo v prehodnem obdobju.

Seznanitev sindikalnih zaupnic in zaupnikov z najpomembnejšimi dogajanji se je sklenila s predstavitvijo normativnega dela Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki jo je izpeljala pomočnica glavnega tajnika Sviza Nadja Götz. Celotna predstavitev je dostopna na tej povezavi.

Še pred tem pa je Jernej Zupančič podrobneje pojasnil, kako je (bilo doslej in bo skladno z nedavno usklajeno okrožnico) urejeno plačilo (povečane ali zmanjšane) učne obveznosti.

Predstavil je potek pogajanj o novi ureditvi tega elementa med Svizom in pristojnim ministrstvom in pojasnil, kakšni so novi koeficienti, kakšna je ureditev obsega ur tedenske učne obveznosti, kako se določajo koeficienti oziroma višina plačila … Glede na kompleksnost problematike se je nato – pričakovano – razvila aktivna razprava ter izmenjava vprašanj in dilem med zbranimi.
 

ZBOR SINDIKALNE KONFERENCE

Dogodek v Rimskih Toplicah se je sklenil z zborom sindikalnih zaupnic in zaupnikov Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Uvodoma so prisluhnili poročilu o delu in aktivnostih sindikalne konference, ki sta ga podali predsednica Jelka Horvat ter članica predsedstva Tanja Šafranko (za socialnovarstvene zavode). Pričakovano sta se pri tem osredinili na pogajanja o prenovi plačnega sistema, na dosežke sindikata v tem procesu in problematiko, ki ji bo treba pozornost namenjati oziroma jo skušati urediti v prihodnjem obdobju.

Po kratki seznanitvi zaupnikov z aktivnostmi na področju urejanja pravice do odklopa in pripravljenosti na delo na domu so zbrani s strokovno službo sindikata ter med seboj izmenjali primere praks s posameznih zavodov ter si odgovorili na dileme glede tega.

V zaključku zbora pa so zaupniki spregovorili še o (vse bolj) napornem in občasno tudi nevarnem delu z vse zahtevnejšo populacijo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Strinjali so se, da se povečuje tako pogostost kot intenzivnost nasilnih dogodkov, in sklenili, da bo Sviz poskušal s posebno aktivnostjo senzibilizirati javnost glede te problematike.