KONČANO USKLAJEVANJE O SPREMEMBAH NORMATIVOV IN STANDARDOV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

V drugi polovici minulega meseca smo Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) končali usklajevanje o spremembah standardov in normativov. Ministrstvo je 18. maja 2023 objavilo v javni razpravi na portalu E-demokracija zgolj del vseh usklajenih sprememb, tj. tiste, katerih uveljavitev je predvidena 1. septembra 2023. A resorni minister dr. Darjo Felda in predsednica glavnega odbora Sviza Marjana Kolar sta 24. maja 2023 podpisala izjavo o usklajenosti predlogov sprememb in dopolnitev pravilnikov, ki urejajo normative in standarde na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, glasbenih šol, na področju izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami in srednješolskega izobraževanja, pri čemer so v izjavo vključene tudi zaveze o uresničitvi vsega, kar je bilo v usklajevanjih dogovorjeno. Naj na tem mestu poudarimo, da je bilo takšno vsebinsko usklajevanje o spremembah standardov in normativov z reprezentativnimi predstavniki zaposlenih, torej našim sindikatom, izvedeno sploh prvikrat do zdaj. V nadaljevanju teh obvestil sta kratko pojasnjena začetek in potek usklajevanja, predstavljene dogovorjene spremembe in nadaljnji koraki do njihove uresničitve.

Pot do usklajenih predlogov sprememb normativov in standardov

1. Iz Sviza smo decembra 2021 (z dopolnitvami februarja 2022) ministrstvu za izobraževanje posredovali celostne predloge sprememb standardov in normativov (od vrtcev do srednjih šol in dijaških domov).

2. Takratno vodstvo ministrstva se ni odzvalo, zato je postalo usklajevanje o spremembah standardov in normativov ena izmed stavkovnih zahtev SVIZ v stavki, ki smo jo Vladi RS napovedali februarja 2022.

3. V procesu pogajanj o stavkovnih zahtevah z Vlado RS so bile oktobra 2022 s sklepi resornega ministra za vzgojo in izobraževanje oblikovane štiri področne delovne skupine za usklajevanje standardov in normativov na posameznih ravneh vzgoje in izobraževanja. V njih so aktivno sodelovali tudi predstavnice in predstavniki Sviza – izvoljeni članice in člani predsedstev področnih sindikalnih konferenc (povezava).

4. Delovne skupine so po večmesečnem intenzivnem delu do aprila oziroma začetka maja letos pripravile usklajene predloge sprememb standardov in normativov, praviloma skupaj s časovnicami, ko naj bi bile spremembe uveljavljene.

5. Na ravni vodstev ministrstva in sindikata sta bili zatem izpeljani dve srečanji o razreševanju neusklajene vsebine ter času in načinu uveljavitve sprememb, ki so bile usklajene.

6. Predsednica glavnega odbora Sviza in resorni minister sta podpisala izjavo o usklajenosti, ki se nanaša na spremembe standardov in normativov na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, glasbenih šol, na področju izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami in srednješolskega izobraževanja ter njihovo uveljavitev.

7. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je glede na finančne zmožnosti in upoštevaje omenjeno izjavo o usklajenosti posredovalo v javno obravnavo zgolj tiste spremembe, za katere so v proračunu zagotovljena finančna sredstva in se lahko uveljavijo 1. septembra 2023. Po zaključku javne obravnave so za formalno mnenje zaprosili še Sviz.

Kakšni so (vsi) usklajeni predlogi sprememb standardov in normativov

V delovnih skupinah za usklajevanje standardov in normativov so ob predstavnikih Sviza sodelovali predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, v nekaterih pa tudi ravnateljice in ravnatelji. Vsi predlogi sprememb, ki smo jih podali v Svizu, niso bili upoštevani, a so usklajevanja potekala konstruktivno, delovne skupine pa so uskladile veliko večino vsebin standardov in normativov.

Vsaka od delovnih skupin je pripravila poročilo s povzetkom ugotovitev in predlogov. V nekaj delovnih skupinah je bil zaradi večjega števila sprememb oblikovan predlog novih pravilnikov v celoti:

• Predšolska vzgoja: poročilo, predlog pravilnika
• Osnovne in glasbene šole: poročilo, predlogi pravilnika (program OŠ, it. in dvojezične OŠ, GŠ)
• OŠ in zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami: poročilo, predlog pravilnika
• Srednje šole in dijaški domovi: poročilo (predlogi sprememb pravilnikov: program SŠ, SŠ z italijanskim učnim jezikom, dvojezične srednje šole)

Nekatere vsebine v delovnih skupinah niso bile dokončno usklajene in so bile predmet usklajevanj na omenjenih dveh srečanjih med vodstvoma sindikata in ministrstva. Posamezne točke, ki so ostale neusklajene tudi na tej ravni, bodo lahko predmet usklajevanj v prihodnje (več v nadaljevanju).

Kaj prinaša izjava o usklajenosti in kako bodo usklajene spremembe vpeljane

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se je odločilo, da bo zaradi finančnih posledic, ki bi jih imele dogovorjene spremembe, in s tem povezanega manka podpore Vlade RS zdaj objavilo in sprejelo zgolj nekatere od usklajenih sprememb, ki se bodo uveljavile 1. septembra 2023. Zgolj te je tudi podalo v javno obravnavo na portalu E-demokracija.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Sviz pa sta, kot omenjeno, 24. maja 2023, podpisala Izjavo o usklajenosti vseh sprememb in dopolnitev pravilnikov, ki urejajo normative in standarde na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, glasbenih šol, na področju izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami in srednješolskega izobraževanja. Izjava in priloge k le-tej vsebujejo:

• – usklajeni nabor vseh predlogov sprememb (povezave iz prejšnjega razdelka teh obvestil);
• – okrnjeni nabor usklajenih sprememb, ki jih bo ministrstvo sprejelo za prihajajoče šolsko leto in jih je objavilo na spletnem portalu E-demokracija (povezava zgoraj);
• – nabor usklajenih sprememb, ki trenutno ne bodo vpeljane in za katere bo treba še določiti datum, s katerim bodo začele veljati; ministrstvo se je v izjavi o usklajenosti zavezalo, da bo do 15. julija 2023 obvestilo Sviz o časovnici uveljavitve preostalih sprememb normativov in standardov, ki so bile usklajene;
• – seznam predlogov sprememb, ki so ostali neusklajeni (povezava);
• – zavezo MVI v smeri izboljšanja normativov, ki terjajo predhodne spremembe Zakona o vrtcih (priprava predloga v smeri ukinjanja možnosti določitve dveh dodatnih ‘občinskih’ otrok, financiranje svetovalne službe iz državnega proračuna ipd.) ter v smeri izvedbe nekaj analiz delovnih pogojev zaposlenih.

Kdaj bodo uveljavljene usklajene spremembe, ki jih ministrstvo trenutno ne bo sprejelo

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se je, kot je bilo omenjeno, v izjavi o usklajenosti zavezalo, da bo Svizu do sredine julija 2023 posredovalo pisno pojasnilo o nadaljnjem uveljavljanju sprememb normativov in standardov. V Svizu bomo še naprej vztrajali pri uveljavitvi vseh preostalih usklajenih sprememb, pri čemer bomo zagovarjali, da bi bile te skladno s predlogi delovnih skupin uveljavljene čim hitreje.

Na to smo opozorili tudi v formalnih mnenjih Sviza k predlogom sprememb standardov in normativov, ki nam jih je ministrstvo posredovalo 31. maja 2023, torej po koncu javne obravnave. V mnenjih smo se odzvali predvsem na nekaj sprememb, ki so vsebinsko odstopale od predloga, ki smo ga dogovorili z ministrstvom ob podpisu izjave o usklajenosti:

• – Mnenje SVIZ na predlog MVI za predšolsko vzgojo
• – Mnenje SVIZ na predlog MVI za OŠ, dvojezične in italijanske OŠ ter glasbene šole
• – Mnenje SVIZ na predlog MVI za OŠ in zavode za otroke s posebnimi potrebami
• – Mnenje SVIZ na predlog MVI za področje srednjega šolstva (SŠ), SŠ z it. učnim jezikom dvojezično SŠ in predlog o metodologiji financiranja

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije smo z izobraževalnim seminarjem za sindikalne zaupnice in zaupnike iz visokega šolstva in znanosti 15. in 16. maja 2023 v Portorožu sklenili niz dvodnevnih izobraževanj, ki smo jih letošnjo pomlad pripravili za vseh šest sindikalnih konferenc, ki so aktivne v Svizu. 

V uvodu v prvi dan izobraževalnega seminarja je predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti dr. Danilo Korže izrekel dobrodošlico vsem navzočim, se dotaknil aktualnih razmer in predstavil program dogodka. Spregovoril je o dejavnosti sindikalne konference od lanskega volilnega zbora, na katerem so bili imenovani članice in člani novega predsedstva konference, ob tem pa spomnil na kongres sindikata, ki je v okviru statuta in programskih smernic opredelil nekatere spremembe, pomembne tudi za področje visokega šolstva in znanosti. Med njimi je predsednik sindikalne konference omenil statutarno spremembo v povezavi z razglasitvijo stavke in članstvo dveh predstavnikov konference v izvršilnem odboru sindikata, ki sta tako neposredno aktivno vključena v aktualno dogajanje v Svizu. Izpostavil je še sklenitev dveh stavkovnih sporazumov z vlado, ki sta zagotovila izboljšave za nekatere zaposlene v visokošolskem prostoru, oblikovanje samostojnega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dejavnost novo oblikovanega aktiva mladih raziskovalcev in asistentov, sodelovanje v upravnem odboru agencije za raziskovalno dejavnost, posebni delovni skupini za prenovo visokošolske zakonodaje in dejavnost Sviza v mednarodnem visokošolskem odboru, ki je vzpostavljen pri Evropskem sindikalnem odboru za izobraževanje (ETUCE).  

Sindikalne zaupnice in zaupnike je zatem nagovoril glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki je prav tako izpostavil pomembne odločitve, ki so jih sprejeli delegatke in delegati na  zadnjem kongresu sindikata, v nadaljevanju pa z navzočimi spregovoril o poteku pogajanj v okviru predvidene prenove plačnega sistema v javnem sektorju, vzpostavljanju plačnih stebrov, usklajevanju osnutka o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Predstavil je temeljne, najpomembnejše in tudi najbolj specifične predlagane rešitve novega sistema ter osnovne pogoje, pod katerimi bi bil ta sprejemljiv tudi za Sviz: le če bo boljši in pravičnejši od obstoječega ter ne bo poslabševal položaja zaposlenih. V razpravi o aktualnem dogajanju, pomembnem za članstvo Sviza, se je dotaknil še sindikalnega predloga vladi za izplačilo višjega regresa za letni dopust za zaposlene v javnem sektorju. Letos so sindikati predlagali, da bi javni uslužbenci do 26. plačnega razreda prejeli 1.503 evre regresa, potem pa bi se zneski zmanjševali po 100 oziroma 50 evrov do 50. razreda: regres za uslužbence od 27. do vključno 35. plačnega razreda bi glede na predlog znašal 1.453,36 evra neto, od 36. do vključno 40. razreda 1.403,36 evra neto in od 41. do vključno 50. plačnega razreda 1303,36 evra neto. Za tiste, ki so uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, bi prejeli zakonsko določeni znesek, tj. 1.203,36 evra neto. O predlogu izplačila višjega regresa za letni dopust od zakonsko določenega minimuma se vlada še ni izrekla.

Dopoldanski del prvega dneva izobraževalnega seminarja za sindikalne zaupnice in zaupnike v visokem šolstvu in znanosti se je sklenil s srečanjem z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorjem Papičem, ki je predstavil aktivnosti, pomembne za resor, ob tem pa med drugim napovedal pripravo osnutka novega zakona o visokem šolstvu. Sindikalni zaupnice in zaupniki so nanj naslovili vprašanja o postopku volitev na univerzi, kolektivnih pogodbah za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost ter morebitni vzpostavitvi skupne kolektivne pogodbe, oblikovanju novega plačnega sistema v javnem sektorju in oblikovanju plačnih stebrov za posamezne dejavnosti v okviru le-tega. Izpostavili so še problematiko različnega napredovanja zaposlenih na univerzah in inštitutih, položaj asistentov z doktoratom ter plačno neenakost bibliotekarjev, knjižničarjev in drugih strokovnih sodelavcev v visokem šolstvu z zaposlenimi na primerljivih delovnih mestih na drugih ravneh vzgoje in izobraževanja. 

Mednarodni praznik dela, 1. maj, praznujemo in obeležujemo po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja leta 1886 v Chicagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po osemurnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli pred 128 leti, leta 1890, v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA.

Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov, predvsem pa tradicionalnih, ki ga v vseh večjih slovenskih mestih praznujejo že več kot 120 let, od leta 1948 pa je uzakonjen tudi kot državni praznik. Slovenske sindikalne organizacije bodo tudi letos priredile številna prvomajska srečanja. Osrednje bo kot vsako leto na ljubljanskem Rožniku, pri organizaciji katerega sodelujejo tri konfederacije sindikatov (ZSSS, Pergam in KSJS).

Prireditev na Rožniku se bo začela v ponedeljek, 30. aprila, ob 19.30 uri, ob 21.30 uri bodo udeležence praznovanja nagovorili predstavniki konfederacij sindikatov, ki bodo nato ob 22. uri na Rožniku skupaj prižgali tradicionalni prvomajski kres. Na praznik dela, 1. maja ob 10.30 uri, pa se bo na Rožniku začela proslava ob prazniku dela. Natančnejši program obeleževanja mednarodnega praznika dela na ljubljanskem Rožniku si lahko ogledate tukaj.

Na Slovenskem je bil 1. maj kot državni praznik uzakonjen leta 1948, neuradno pa smo ga praznovali že prej.

Spoštovani članice in člani, želimo vam prijeten prvomajski oddih!

Na sedežu Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) na Oražnovi ulici v Ljubljani so se 19. aprila 2023 na sestanku zbrali predstavniki upokojenih članic in članov SVIZ, ki so aktivni v sekciji upokojenih članic in članov sindikata. Oktobra lani je sekcija že dobila novo predsedstvo za čas od leta 2022 do 2026, na tokratnem srečanju pa so njegovi članice in člani namenili osrednjo pozornost podrobnejšemu načrtu dela za aktualno štiriletno mandatno obdobje.

Predsednica sekcije Jelka Velički, ki prihaja z Območnega odbora SVIZ Velenje in je bila pred prevzemom te vloge med drugim več let tudi predsednica osnovnošolske sindikalne konference in glavnega odbora sindikata, je ob uvodnem pozdravu povzela, da je bila sekcija upokojenih članic in članov SVIZ ustanovljena z namenom, da bi lahko člani in članice sindikata ostali tudi po upokojitvi aktivni v različnih oblikah delovanja in druženja. V sekciji je trenutno več kot 1.300 članov in članic iz vse Slovenije, ki so bili zaposleni v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. To število se iz leta v leto povečuje, kar po besedah predsednice sekcije kaže na to, da želijo članice in člani nadaljevati in krepiti svojo sindikalno pripadnost tudi potem, ko prenehajo z aktivnim delom. Tudi po upokojitvi pa zadržijo  vse pravice in ugodnosti iz članstva, ki so pripadale v času aktivne delovne dobe. Jelka Velički je povedala še, da je sekcija organizirana na vseh 27 območnih odborih, ki upokojene članice in člane na različne načine vključujejo v aktivnosti. O višini letne članarine za sekcijo odloča Glavni odbor SVIZ vsako leto na seji v mesecu marcu, je pa, kot je izpostavila aktualna predsednica, nekaj območnih odborov že sprejelo sklep, da prvo enoletno članarino upokojenim članom in članicam poravnajo iz sredstev območja.

V informativni zloženki Ohranite pravice in ugodnosti iz članstva tudi po upokojitvi! smo v Svizu zbrali najpomembnejše podatke, pomembne za delovanje sekcije upokojenih članic in članov. V zloženki so tako zainteresiranim med drugim na voljo podatki o pravicah in ugodnostih iz članstva, o včlanitvi in plačilu članarine, dostopni pa so tudi kontaktni podatki predstavnikov upokojenih članic in članov po posameznih območjih sindikata. Med ugodnostmi iz članstva je najem počitniških stanovanj, ki jih ima Sviz v lasti po Sloveniji.