Posebna Obvestila GO SVIZ – dodatek za delo v rizičnih razmerah


DODATEK ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH V ČASU EPIDEMIJE

Vlada RS je z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS (št. 146/20), ponovno razglasila epidemijo nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije, in sicer od vključno 19. 10. 2020 do vključno 17. 11. 2020. S tem se vzpostavlja podlaga za opredeljevanje pravice do dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Z obvestilom strokovne službe Glavnega odbora SVIZ, ki ga lahko upoštevate pri sindikalnih aktivnostih na ravni zavoda, podajamo naslednja pojasnila oziroma opredelitve:

  • – vsebina sklepa delodajalca o dodatku in podaja predhodnega mnenja sindikata zavoda

    – opredelitev nevarnih pogojev dela in časa dela v teh pogojih

    – pravna podlaga (in vzorec sklepa)


Uvodoma vas želimo spomniti, da smo v SVIZ problematizirali formalno razlago KPJS (https://www.sviz.si/sindikati-javnega-sektorja-zahtevamo-odstop-predsednice-komisije-za-razlago-kolektivne-pogodbe/), ki je bila sprejeta aprila letos in dejansko prepušča odločitev o pravici do dodatka vsakemu posamičnemu delodajalcu v javnem sektorju. Predvsem smo izpostavili vprašanje neenakosti, ki lahko nastanejo pri izplačilu dodatka zaposlenim, ki opravljajo delo v enakih pogojih. Že maja smo MIZŠ predlagali sklenitev dogovora (https://www.sviz.si/pred-ponovnim-odprtjem-vrtcev-in-sol/), v katerem bi pravico do tega dodatka uredili enotno. V ta namen smo zbrali tudi 16.309 podpisov podpore, a je MIZŠ našo pobudo zavrnilo (https://www.sviz.si/pred-odprtjem-vrtcev-in-sol-mizs-ignorira-opozorila-sviz/). Ker so se naša predvidevanja o neutemeljenih razlikah pri dodatku v praksi uresničila, smo MIZŠ na nedavnih pogovorih ponovno pozvali k dogovoru oziroma vzpostavitvi enotnih merilLe-teh z MIZŠ še nismo uskladili, če bi do dogovora med SVIZ in MIZŠ prišlo, vas bomo o tem nemudoma obvestili. Ker pa smo v zadnjih nekaj dneh prejeli večje število vprašanj, povezanih z omenjenim dodatkom, ter tudi že prošnje za nasvet v zvezi s podajanjem mnenja sindikata zavoda, vam posredujemo priporočilo, kot sledi v nadaljevanju.


Sklep delodajalca o dodatku in predhodno mnenje sindikata

Zaradi ponovne razglasitve epidemije se v skladu s predpisi pravica do dodatka opredeli s strani delodajalca. Delodajalec mora sprejeti interni akt oziroma sklep, s katerim opredeli nevarne pogoje dela in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo v teh pogojih ter s tem dejansko tudi pravico do dodatka. Delodajalec ne sme spreminjati višine urne postavke, ki jo določa že KPJS (65 %).

Sindikalne zaupnice in zaupnike vas opozarjamo, da mora delodajalec pred sprejemom sklepa zahtevati predhodno mnenje sindikata zavoda, in sicer upoštevaje 10. člen Zakona o delovnih razmerjih-1 in kolektivne pogodbe dejavnosti (npr. 19. člen KPVIZ, ki delodajalcu določa rok za posredovanje zahteve sindikatu vsaj 15 dni pred sprejemom odločitve, možnost zahteve po sestanku z delodajalcem).

Sindikat zavoda mora mnenje oblikovati na podlagi mnenj zaposlenih oziroma članov. Svetujemo vam, da pri tem sledite čim bolj enaki obravnavi vseh zaposlenih, vendar upoštevaje nevarnosti pri opravljanju dela v trenutnih razmerah, ki v skladu s predpisi pomeni podlago za upravičenost do dodatka. Prav tako vam svetujemo še, da se čim prej obrnete na delodajalca in poskušate sodelovati pri oblikovanju sklepa, še preden bo posredovan v mnenje sindikatu.

V obravnavi je predlog novega interventnega zakona (PKP 6), v katerem vlada predlaga drugačen način zagotavljanja sredstev za izplačilo dodatka iz sredstev proračuna RS. Takoj, ko bo nov interventni zakon sprejet in ko bo jasen način zagotavljanja sredstev, vas bomo o tem obvestili.


Opredelitev nevarnih pogojev dela in časa dela v teh pogojih

Delodajalec v sklepu opredeli, katera dela in naloge v zavodu se opravljajo v nevarnih pogojih dela z vidika ogrožanja zdravja ali življenja javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo SARS-COV-2. Pri tem bi morale biti upoštevane dejanske okoliščine dela pri delodajalcu.

Menimo še, da delodajalec s sklepom ne bi smel omejevati obračuna dodatka zgolj na delež ur del in nalog, za katere je delodajalec sam opredelil, da se opravljajo pod nevarnimi pogoji! Po logičnem sklepanju bi lahko določil le, da se za obračun dodatka šteje ves čas, ko delavec dejansko opravlja takšna dela in naloge. Zgolj pri nevarnih delih in nalogah, katerih obseg je težko opredeliti, menimo, da bi se lahko v sodelovanju za zaposlenimi v sklepu opredelil povprečni obseg tedenskih delovnih ur, ko se na določenem delovnem mestu opravlja nevarna dela in naloge.

Zaposleni v zavodih opravljajo v času epidemije različna dela, a tudi v različnih okoliščinah. Nekateri opravljajo delo od doma in do dodatka ne morejo biti upravičeni. Drugi opravljajo (enako) delo, a v prostorih delodajalca brez stika z drugimi osebami ali z zelo omejenimi stiki. Medtem ko tretji več časa ali celo ves čas dela v prostorih delodajalca opravijo v stiku z drugimi osebami (bodisi s sodelavci bodisi z uporabniki v manjšem ali celo večjem številu).

Kako boste omenjene okoliščine upoštevali pri podajanju mnenja sindikata zavoda, je predmet vaše presoje in odločitve, upoštevaje specifike dela v zavodu. V nadaljevanju pa vam podajamo naše priporočilo o opredelitvi del in nalog, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji dela, in sicer za različne dejavnosti, v katerih zastopamo zaposlene. Prilagamo tudi vzorec sklepa za vzgojno-izobraževalne zavode.

Mnenje podajamo predvsem upoštevaje trenutna javna stališča stroke, da se virus, zaradi katerega je razglašena epidemija, širi med ljudmi predvsem preko aerosolov, torej majhnih kužnih delcev, ki jih izdiha okužena oseba. Ti naj bi v zaprtih prostorih še ure dolgo lebdeli v zraku. Slednje pomeni, da se verjetnost okužbe poveča z dolžino časa, ki ga delavci prebijejo v zaprtem prostoru skupaj z okuženo osebo. Posledično je večja nevarnost okužbe podana predvsem pri dalj časa trajajočih stikih v zaprtem prostoru z drugimi osebami (še posebej z večjo skupino oseb, kjer je verjetnost, da je med njimi kdo okužen, večja). V tem primeru tudi maske, dvometrska razdalja in drugi ukrepi, ki sicer zmanjšujejo možnost okužbe, sčasoma ne predstavljajo več zadostne zaščite. V manjši meri pa grozi okužba preko drugih oblik prenosa.

  • Dejavnost vzgoje in izobraževanja

Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga zaposleni strokovni delavci opravljajo neposredno z otroki, učenci, dijaki v vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šola, dijaški dom, študentski dom, vzgojni zavodi, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami) oziroma drugimi osebami (če se zadnjega, upoštevaje priporočila NIJZ, ne izvede na daljavo).

Za vzgojiteljice in vzgojiteljice-pomočnice, denimo, vsaj ves čas, ko delajo v oddelku, za učitelje vsaj ves čas, ko so z otroki v razredu (bodisi v času pouka ali varstva v razredu med odmori). Tudi strokovnim delavcem, ki nimajo normiranega neposrednega dela z otroki oziroma uporabniki, a ga tudi v trenutnih razmerah občasno opravljajo, naj se ta čas upošteva. Enako pravilo bi veljalo za druge delavce, ki svoje delo redno opravljajo v skupini (npr. varuh-negovalec ali spremljevalec otrok s posebnimi potrebami).

Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Na primer za kuharje čas, ko delajo skupaj s sodelavci v kuhinji, za hišnike, ko opravljajo vzdrževalna dela, kjer se nahaja več sodelavcev, ali ko prevažajo otroke, za čistilce vsaj za čas, ko čistijo prostore, kjer se zadržuje oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije itd.

Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se za nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali s strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci. 

  • Dejavnost kulture

Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga zaposleni opravljajo neposredno z uporabniki kulturnih zavodov (knjižnica). Enako pravilo velja za zaposlene in strokovne delavce, ki delo opravljajo na terenu (arheološka izkopavanja, konservatorski nadzor nad gradbenimi deli pri prenovah arhitekturnih spomenikov in druge nepremične kulturne dediščine, konservatorsko-restavratorska dela na objektih nepremične kulturne dediščine …).

Pri umetniških delavcih (ustvarjalcih in poustvarjalcih) naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, štejejo skupne priprave umetniških delavcev na vajah oziroma pripravah, kjer se le-te še vedno izvajajo (tudi v manjših skupinah po dva ali trije).
Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se delavke in delavci nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Npr. čistilci, za čas ko čistijo prostore, kjer se zadržujejo oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije; hišniki in drugi tehniki, ki v tem času pospešeno opravljajo vzdrževalna dela.
Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali z uporabniki glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci. 

  • Dejavnost raziskovanja

Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga znanstveni, strokovno-raziskovalni, mlajši raziskovalci, doktorandi, tehnični in ostali podporni sodelavci opravljajo v neposrednem stiku s študenti, partnerji in ostalimi uporabniki raziskovalnih zavodov. Gre za zaposlene, ki v bližnjem stiku s sodelavci, študenti ali drugimi prisotnimi opravljajo delo skupaj na terenu, v laboratoriju ali v nekem drugem zaprtem prostoru.

Pri administrativno-računovodskem, strokovnem in ostalem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v bližnjem stiku s sodelavci ali drugimi strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni kot potencialno nevarne za okužbo v delovnem procesu.

Pravna podlaga

Na podlagi 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS javnim uslužbencem, ki delajo v rizičnih razmerah (tudi za čas epidemije) pripada dodatek v obsegu 65 % urne postavke. Le za čas, ko delajo v nevarnih pogojih v skladu z drugim odstavkom tega člena. Komisija za razlago KPJS je spomladi sprejela razlago (Uradni list RS, št. 48/2020), s katero je med drugim dodatno določeno, da:

  • – so nevarni pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija
  • – ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu
  • – delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.


Kot prilogo tem obvestilom ob koncu dokumenta dodajamo tudi vzorec sklepa delodajalca, ki je zgolj priporočilo. Vzorec je prilagojen zgoraj podanim priporočilom za dejavnost vzgoje in izobraževanja. V vašem zavodu ga po potrebi smiselno prilagodite dejavnosti, ki jo vaš zavod izvaja, ter opredelitvi del in nalog, ki se izvajajo pod nevarnimi pogoji, upoštevaje okoliščine dela pri delodajalcu.

Priloga:

– 
Dodatek za delo v rizičnih razmerah v času epidemije _ osnutek sklepa delodajalca za zavode v vzgoji in izobraževanju

———————————————————————————


OSNUTEK SKLEPA DELODAJALCA ZA ZAVODE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Številka:
Datum:

Na podlagi 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/0823/0991/0989/1089/1040/1246/1395/1491/1521/1746/1769/17 in 80/18: v nadaljevanju: KPJS) in v skladu s sprejeto razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS (Uradni list RS, št. 48/20) ter v povezavi z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20: v nadaljevanju: Odlok) izdaja ravnatelj/direktor


SKLEP
o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter časa
opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih

1. člen

S tem sklepom se določa dela in naloge javnih uslužbencev v obdobju razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela ter čas, ko javni uslužbenec opravlja dela in naloge v nevarnih pogojih dela.

2. člen


V nevarnih pogojih dela se opravljajo naslednja dela in naloge v določenem časovnem obdobju delovnega časa:

Dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojihČas, v katerem se opravljajo dela in naloge v nevarnih pogojih
Neposredno delo z otroki/učenci/ dijaki/študenti v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer se dejavnost izvajaDejanske ure dela neposrednega dela v prostorih zavoda.
Tehnična in vzdrževalna dela v prostorih delodajalca, ki se izvaja ob prisotnosti ali sodelovanju drugih delavcev oziroma oseb:kuharji: delo skupaj s sodelavci v kuhinji,vzdrževalec/voznik: delo v prisotnosti več sodelavcev, ko se prevažajo druge osebe,čistilec: čas, ko se čistijo prostori, kjer se zadržuje večje število oseb in sanitarije….Ure dela neposrednega dela v prostorih zavoda ob prisotnosti ali sodelovanju drugih delavcev oziroma oseb po realizaciji.
ALI
/po opredelitvi obsega ur:kuharji: __urvzdrževalec/voznik: __určistilec: __ur…..
Strokovno, računovodsko in administrativno delo v prostorih delodajalca, ki se opravljajo v neposrednem stiku s sodelavci ali s strankami glede na dejanske okoliščineUre neposrednega dela s sodelavci ali strankami:delovno mesto: __ ur


3. člen


Podlaga za določitev delovnega časa iz prejšnjega odstavka je evidenca o delovnem času in upoštevanje drugi evidenc delodajalca o opravljanju dela.

4. člen


Ta sklep začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od vključno 19. oktobra 2020 do vključno 17. novembra 2020 oziroma do preklica epidemije.Ime in priimek direktorja/ravnatelja 

Koronavirus

V nadaljevanju objavljamo pomembne informacije in povezave v zvezi z epidemijo koronavirusa


Odrejanje dopusta, izolacija, karantena, zaprte vzgojno-izobraževalne ustanove … Pojasnila SVIZ (poslana na naslove sindikalnih zaupnikov 12. marca 2020), kako bo koronavirus vplival na prejemke in delovne razmere zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi – dostop do obvestila – klik!

Priporočila Ministrstva za kulturo javnim zavodom s področja kulture v zvezi z novim koronavirusom

Okrožnica za vrtce, OŠ, GŠ in zavode – Organizacija dela v primeru začasne prekinitve izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih – usmeritve

Okrožnica za SŠ, DD, VSŠ, izobraževanje odraslih – Organizacija dela v primeru začasne prekinitve izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih – usmeritve

Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela (pravice in obveznosti delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela)

Sklep Vlade RS o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (od 16.-29. marca)

Epidemija koronavirusa v Sloveniji – položaj vrtcev od 16. 3. 2020 dalje

Poziv SVIZ-a MIZŠ-ju k ustreznemu ravnanju v nastalih razmerah (13. 3. 2020)

Usmeritve MIZŠ – Organizacija dela študentskih domov v primeru začasne prekinitve izvajanje študijske dejavnosti

Usmeritve MIZŠ – Organizacija dela v primeru začasne prekinitve izvajanje študijske dejavnosti

Uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2

Okrožnica MIZŠ (15. 3. 2020) – Preklic organizacije nujnega varstva otrok

Pismo SVIZ (16. 3. 2020) ministrici za izobraževanje

Dopis Konfederacije sindikatov javnega sektorja ministru (16. 3. 2020) za javno upravo

GOLTE 2020 FOTOGRAFIJE

Odprite prispevek in kliknite na spodnjo povezavo:

https://photos.google.com/share/AF1QipPhOzEtrr81SnrwiocxsQkR9rsGu8w5MbOUz1uGswwMi5RP_bYhU6QYkGEFR3T2nA?key=VzFtMTUwcExmSlc5LXdpYVFaTUxNcmVCbVlkUWJn

Golte 2020 – rezultati ekipno in posamično

  1. SVIZ VELENJE 1762,81
  2. SVIZ Ljubljane in okolice 1686,20
  3. SVIZ PODRAVJA 845,85
  4. SVIZ KOROŠKA 633,40
  5. SVIZ ZASAVJE 625,99
  6. SVIZ OBALA 570,46
  7. SVIZ PTUJ 569,19
  8. SVIZ CELJE 552,80
  9. SVIZ NOVO MESTO 538,45
  10. SVIZ SLOVENJSKE KONJICE 484,56
  11. SVIZ KRANJ 341,34
  12. SVIZ POMURJA 329,27
  13. SVIZ ŠKOFJA LOKA 321,15
  14. SVIZ JESENICE 303,98
  15. SVIZ POSAVJE 25,75
  16. SVIZ LENART 22,21
  17. SVIZ SLOVENSKA BISTRICA 0,00

file:///C:/Users/Dell/Desktop/REZ%20SVIZ%202020/REZ%20SVIZ%202020.pdf

Dvodnevna seja GO SVIZ

Zadnji ponedeljek in torek v letošnjem marcu, 25. in 26. 3. 2019, so se na svoji 3. redni seji na Bledu zbrali članice in člani najvišjega organa SVIZ med dvema kongresoma. Prvi dan so ob predstavitvi poročila glavnega tajnika analizirali delovanje sindikata v obdobju od zadnje oktobrske redne seje 54-članskega glavnega odbora. Povsem v začetku poročila se je Branimir Štrukelj dotaknil ozadja sklenitve stavkovnega dogovora o zvišanju plač konec lanskega leta in ob tem poudaril, da so v leto in pol trajajočem vztrajnem prizadevanju sindikata, da bi dosegli izboljšanje plač za največji del našega članstva, nazadnje bistveni delež k temu, da je SVIZ zahteve lahko uresničil, prispevali prav članice in člani sindikata. Izpostavil je, da ob doseženih rezultatih, ki se kažejo v izboljšanju plač, ne bi smeli spregledati, da se je v SVIZ v zadnjem stavkovnem gibanju dokončno utrdilo tudi načelo splošnega in demokratičnega odločanja o stavki in o podpisu stavkovnega sporazuma. V poročilu glavni tajnik ni prezrl, da z doseženim v lanskih pogajanjih z Vlado RS niso zadovoljni vsi in da zlasti del članstva v plačni skupini J meni, da izboljšanja niso ustrezna in da anomalije niso odpravljene. Podčrtal je, da je dvig minimalne plače relativiziral vrednotenje dela na delovnih mestih malo nad minimalno plačo in da sindikati moramo najti način, kako vzpostaviti razmerja do minimalne plače na teh delovnih mestih.

 

Med drugimi dogodki, ki so intenzivno zaznamovali dejavnost sindikata v minulih mesecih, je glavni tajnik spregovoril tudi o novi ureditvi delovnega časa učiteljev, ki je bila uveljavljena s Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS avgusta 2017, na vseh osnovnih in srednjih šolah pa se je začela uporabljati z začetkom šolskega leta 2018/2019. Vse od takrat SVIZ zaznava, da šole niso v celoti ali ustrezno usvojile sprememb, ki jih poenotena ureditev prinaša. To potrjujejo številna vprašanja, ki jih je v tem obdobju prejela strokovna služba SVIZ Slovenije, in tudi to, da je veliko šol sindikat pozvalo, naj ureditev članstvu, drugim zaposlenim in vodstvu predstavi neposredno v zavodih. Številna vprašanja in zmote, s katerimi se SVIZ srečuje, se nanašajo na pripravo individualnega letnega delovnega načrta, veliko je tudi vprašanj o obveznosti vodenja evidenc in načinu evidentiranja dnevnega delovnega časa, težave pa prav tako predstavlja razumevanje koncepta neenakomerno razporejenega delovnega časa učitelja v obdobju dvanajst mesecev šolskega leta. Da se je največje polje nerazumevanja zasidralo pri vprašanju nadomeščanj, se je potrdilo tudi na sami spomladanski seji GO SVIZ, saj so njegovi članice in člani v razpravi izpostavili kar nekaj vprašanj, ki se v zvezi z le-temi pojavljajo v praksi. Sklenjeno je bilo, da bo SVIZ v povezavi z novo ureditvijo delovnega časa ministrstvo za izobraževanje pozval, naj zagotovi, da bodo ravnatelji izvajali kolektivno pogodbo in sledili navodilom o izvajanju nove ureditve delovnega časa, ki so jih že prejeli kot razlago za kolektivno pogodbo.

 

V okviru poročila glavnega tajnika so se članice in člani GO SVIZ seznanili še z dejavnostmi na področju visokega šolstva in znanosti, s problematiko pridobivanja strokovnih nazivov in uvrstitve v plačne razrede med posameznimi poklici v kulturi, z dogajanjem v CUDV Draga, s pridobitvijo soglasja Evropske centralne banke za nakup kvalificiranega deleža Delavske hranilnice, mednarodno dejavnostjo sindikata, izvedbo izobraževalnih seminarjev za sindikalne zaupnice in zaupnike, osrednjo pozornost pa so namenili implementaciji posameznih stavkovnih zahtev in začetku usklajevanja sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ter Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Članice in člani GO SVIZ so soglasno sklenili, da bo sindikat v procesu usklajevanja ZSPJS nasprotoval spremembam, ki bi kakorkoli poslabševale materialni položaj zaposlenih, ki jih zastopa. Podprl bo zmanjševanje razlik pri osnovnih plačah javnih uslužbenk in uslužbencev, ki opravljajo primerljivo delo, in to, da se nadaljuje odpravljanje razlik pri plačah, ki izhajajo iz razlik pri napredovanju v plačne razrede in nazive. Prav tako SVIZ ne bo odstopil od tega, da je treba sredstva za ponovno uvajanje plačila delovne uspešnosti in spremembe le-tega zagotavljati s svežim denarjem, v skladu s tem pa zato nasprotuje vsakemu prerazporejanju obstoječih sredstev za plače za delovno uspešnost ter zavrača uvajanje negativne delovne uspešnosti. V povezavi s kvorumom za sklepanje kolektivnih pogodb bo SVIZ vztrajal, da mora le-ta odražati realno reprezentativnost sindikatov (tj. število članstva) in preglednost, koga posamezni sindikati zastopajo. Zahteval bo, da se vzporedno s kvorumom spremeni Zakon o reprezentativnosti sindikatov. Glavni odbor SVIZ je potrdil še pogajalski predlog višin regresa za posamezne kategorije zaposlenih, ki ga je pripravila Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS). SVIZ bo vztrajal, da se regres za letni dopust za letošnje leto opredeli še pred začetkom usklajevanja ZSPJS.

 

Ob napovedanih spremembah vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji in oblikovanju Bele knjige o vzgoji in izobraževanju članice in člani GO SVIZ pričakujejo, da bo o tem potekala argumentirana javna razprava, ki bo temeljila na kredibilnih analizah zdajšnjega stanja in bo upoštevala ugotovljene učinke reforme, ki je bila v slovenske šole vpeljana pred približno dvema desetletjema. Za SVIZ je hkrati nadvse pomembno, da bodo lahko v razpravo enakopravno vključeni strokovni delavci in delavke v vzgoji in izobraževanju ter da bodo dogovorjene spremembe zagotavljale utrjevanje in krepitev kakovostnega sistema javnega izobraževanja, od vrtcev do univerz, ki bo enako dostopen vsem in bo zmanjševal socialne razlike v družbi.

SVIZ je prepričan, da mora prenova sistema temeljiti na predpostavki zaupanja v izobraževalke in izobraževalce ter druge strokovne delavke in zaposlene v vzgoji in izobraževanju, v skladu s tem pa bo v procesu oblikovanja sprememb odločno zagovarjal krepitev strokovne avtonomije pedagoških delavk in delavcev na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja.

SVIZ je prepričan, da mora prenova sistema temeljiti na predpostavki zaupanja v izobraževalke in izobraževalce ter druge strokovne delavke in zaposlene v vzgoji in izobraževanju, v skladu s tem pa bo v procesu oblikovanja sprememb odločno zagovarjal krepitev strokovne avtonomije pedagoških delavk in delavcev na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja. Prav tako bo vztrajal, da morajo snovalci Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v le-to vključiti tudi časovni načrt izobraževanj zaposlenih o predvidenih novostih. Ta morajo biti izpeljana, pred vpeljavo sprememb, za izobraževanja pa morajo biti prav tako vnaprej zagotovljena ustrezna finančna sredstva. Pri prenovi kariernega sistema bo SVIZ v skladu s sklepom z izobraževalnih seminarjev in s seje GO vztrajal pri spoštovanju zaveze iz Stavkovnega sporazuma med Vlado RS in SVIZ Slovenije iz leta 2018, v skladu s katero bo vlada v sodelovanju s predstavniki sindikata prenovila karierni razvoj strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja – predvsem napredovanja strokovnih delavcev v nazive – ob upoštevanju priporočil Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS iz leta 2011. Prenova kariernega sistema mora zagotoviti, da se v skladu s priporočili iz Bele knjige uvede četrti naziv in hkrati omogoči lažje in hitrejše napredovanje strokovnih delavcev v strokovne nazive.

 

Članice in člani GO SVIZ so se v uvodu v drugi dan redne spomladanske seje seznanili s poročilom Nadzornega odbora SVIZ, z delom in finančno-materialnim poslovanjem območnih odborov sindikata, upravljanjem počitniških stanovanj SVIZ ter v nadaljevanju potrdili finančno poročilo SVIZ za minulo leto in zatem še predlog finančnega načrta za leto 2019.

Page 3 of 1712345...10...Last »