Dragi člani in članice SVIZ OO Velenje, čestitamo vam ob prazniku. Lepo praznujte.

27. april – Dan upora proti okupatorju

27. aprila praznujemo Dan boja proti okupatorju, ki obeležuje pomembni dogodek iz leta 1941, ko so se 26. aprila v Rožni dolini, v hiši književnika Josipa Vidmarja, zbrali Aleš Bebler, Boris Ziherl, Boris Kidrič, France Šturm, Ferdo Kozak, Josip Rus in Tone Fajfar in določili smernice za organiziran oborožen odpor proti okupatorju.

Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) in pozvala k oboroženemu uporu. Danes se veliki slovenski praznik imenuje Dan boja proti okupatorju in pomeni spomin na vzpostavitev temeljnih točk osvobodilne fronte (OF) za katere so se zavzemali. To so:

  • proti razkosanju in zasužnjevanju Slovenije,
  • za osvoboditev, neodvisnost in združitev slovenskega naroda,
  • za slogo in enotnost jugoslovanskih in balkanskih narodov,
  • za bratsko skupnost svobodnih in enakopravnih narodov,
  • proti imperialistični vojni,
  • za pravico slehernega naroda do samoodločbe.

Jutri, 27. aprila, si boste lahko ob 20. uri na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=fPAJGpCEKz0, na lokalni televiziji VTV, na naši spletni strani (www.velenje.si), Youtubu in Facebooku ogledali osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Program slovesnosti je pripravilo Gledališče Velenje. Slavnostna govornica bo Aleksandra Vasiljević, podžupanja Mestne občine Velenje. Nastopil bo tudi Rudarski oktet Velenje.

Danes, na predvečer praznika, pa bodo ob 18. uri župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević in predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič ob spremljavi Kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje položili venec k spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941–1945 na Titovem trgu.

1. maj – praznik dela

Kmalu bomo praznovali praznik dela, mednarodni praznik delavstva, ki se ga 1. maja vsako leto praznuje po celem svetu. Ta dan obeležuje krvave demonstracije, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja, leta 1886 v Chicagu. Delavci so takrat postavili zahtevo po 8-urnem delovniku in političnih pravicah, vendar jih je pri tem ovirala policija. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Danes praznik predstavlja največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem na kratenje teh težko pridobljenih pravic. Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni, kot državni praznik in dela prost dan je bil uzakonjen leta 1948, mnogo večjo težo kot danes pa je v Sloveniji imel v socialističnih časih. Takrat se je dan začel navsezgodaj zjutraj z budnicami delavske godbe, ki so jo imela vsa industrijska središča ali večji obrati, čez dan so se vrstili številni sprevodi in kulturne prireditve, ki so se navadno zaključile zvečer s kresom in veselico. Ljudje so imeli pripete rdeče nageljne, oblečeni pa so bili v najboljša oblačila. Pomembno mesto pri praznovanju so imele rdeče zastave in mlaji. Velik del takratnega praznovanja smo prevzeli po Sovjetski zvezi, simbolika tega dne pa je bila v vseh vidikih povezana s solidarnostjo delavcev in bojem za pravice.

Srečanje treh županov na Graški Gori ob mednarodnem prazniku dneva

V soboto, 1. maja, ko je mednarodni praznik dela, se bodo ob 11. uri na športnem igrišču na Graški Gori srečali župani treh občin: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec in Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja. Ob spremljavi Kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje bodo položili venec pri spomeniku XIV. divizije in enotah IV. operativne cone pod Hriberškovim vrhom. Spomenik prikazuje prenos ranjenega partizana in je delo kiparja Antuna Augustinčića.

Žal tudi letos zaradi zdravstvene situacije v državi tradicionalnega srečanja na Graški Gori ne moremo organizirati.

Sledilo bo delovno srečanje županov, ki ga na ta dan organiziramo zato, da opozorimo na pomembnost povezovanja in sodelovanja med sosednjimi občinami, ki je v teh časih epidemije izredno pomembno in dragoceno. Mestna občina Velenje je bila od nekdaj znana po prostovoljstvu in solidarnosti in tudi v prihodnje bomo spodbujali te vrednote in si prizadevali za dobre odnose z vsemi občinami.

Že zjutraj ob 8. uri pa bo župan Mestne občine Velenje Peter Dermol na Titovem trgu v Velenju pozdravil manjšo zasedbo Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki bo ob prazniku simbolično zaigrala nekaj skladb, saj tradicionalne budnice v polni zasedbi zaradi epidemije ne morejo izvesti. Kasneje jih boste lahko slišali še na nekaterih drugih lokacijah po Velenju.

Ob dnevu zmage, 9. maja, bodo položili vence pri spominski plošči v Topolšici

9. maj je pomemben dan za svetovni mir, saj je bil tega dne prav v Topolšici pred 75 leti podpisan akt o kapitulaciji nemške vojske v Jugovzhodni Evropi, kar je pomenilo formalni konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi. 9. maj v Topolšici praznujejo kot trojni praznik: dan zmage, dan Evrope in krajevni praznik. V počastitev vseh treh praznikov vsako leto Krajevna skupnost Topolšica, Občina Šoštanj in Mestna občina Velenje pripravimo osrednjo slovesnost ob dnevu zmage in polaganjem vencev pri spominski plošči zraven spominske sobe.

Testiranja v šolah in s tem odgovornosti se ne sme prenesti na zaposlene

TESTIRANJA V ŠOLAH IN S TEM ODGOVORNOSTI SE NE SME PRENESTI NA ZAPOSLENE

Učiteljice in učitelji za jemanje brisov niso usposobljeni, prav tako to tudi ni obveznost, ki bi bila zapisana v sklenjenih pogodbah o zaposlitvi.


Ljubljana, 7. aprila 2021 – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je že ob uveljavitvi obveznega testiranja za zaposlene v vzgoji in izobraževanju – SVIZ je sicer zagovarjal prostovoljno testiranje, ki bi temeljilo na zaupanju, da bodo zaposleni ravnali odgovorno – opozarjal, da je učinkovitost le-tega bistveno zmanjšana, če je učitelj edini, ki se v razredu testira. Napovedano prostovoljno (samo)testiranje učencev in dijakov bi po mnenju SVIZ prispevalo k zmanjševanju prenosa okužb, zato ga sindikat podpira. Ob tem, kako neobčutljivo je bila informacija o testiranju podana, pa SVIZ hkrati ni začuden, da je zbudila širši odpor in številne pomisleke.  

SVIZ vsekakor nasprotuje zamisli, da bi bilo izvajanje testiranja učencev in dijakov v zadnjem triletju osnovnih šol in v srednjih šolah preneseno na učiteljice in učitelje. Ti za jemanje brisov in spremljajoče postopke testiranja niso usposobljeni, zato ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitne negativne posledice, ki bi jih morda imelo izvajanje te naloge, ali se izpostavljati morebitnim tožbam v zvezi s postopki proti njim. Odvzemanje brisov poleg tega tudi ni obveznost, ki bi bila zapisana v sklenjenih pogodbah o zaposlitvi. Enostransko vladno vsiljevanje prevzemanja obveznosti pri prostovoljnem testiranju učencev in dijakov je nesprejemljivo, saj gre za delovno obveznost, ki bi jo morala Vlada RS predhodno dogovoriti s SVIZ, ki je legalni in legitimni reprezentativni zastopnik zaposlenih, ko gre za spreminjanje ali povečevanje delovnih obveznosti.

X X X X X

Sandi Modrijan,
tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije

SVIZ se pridružuje opozorilom

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v letošnji razpis za izvajalce letnega programa športa ni vključilo sofinanciranja dodatne ure športa v osnovni šoli. Osnovne šole se torej ne morejo več potegovati za sredstva, ki bi jim omogočila izvedbo dodatnih športnih dejavnosti Ogorčenje nad tem smo poleg športnih pedagogov izrazili tudi v sindikatu. Članice in člani Glavnega odbora SVIZ-a so na svoji seji v drugi polovici marca razpravljali tudi o navedeni problematiki in se strinjali, da je v času, ko zaradi šolanja na daljavo poleg vseh ostalih težav pri otrocih opažamo tudi skrajno zaskrbljujoč upad njihovih gibalnih sposobnosti, ravnanje ministrstva povsem nerazumljivo.

Zveza društev športnih pedagogov Slovenije je pripravila kritično pismo glede opisane odločitve MIZŠ in ga posredovala tudi ministrici za izobraževanje, znanost in šport. Pozivu in predlogom, zapisanim v pismu, se pridružuje tudi SVIZ.

8. marec – mednarodni dan žensk

Pred nami je 8. marec, datum, ki ga je Generalna skupščina OZN leta 1977 s posebno resolucijo razglasila za mednarodni dan žensk. Ženske prevladujejo med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, ob svoji poklicni vlogi vzgojiteljic, vzgojiteljic – pomočnic, učiteljic, svetovalnih delavk, kuharic, čistilk, tajnic, računovodkinj … prevzemajo v svojem zasebnem življenju večinoma tudi skrb za gospodinjstvo, za otroke, ostarele starše in druge sorodnike, po opravljenem delovniku v službi se pogosto dodatno izobražujejo … Kot potrjujejo raziskave in poudarjajo tudi v Evropskem odboru učiteljskih sindikatov ETUCE, katerega član je SVIZ, sta epidemija covida-19 in v povezavi z njo izobraževanje na daljavo v tem smislu razkrila še dodatne vidike težavnega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in nista pripomogla k izboljšanju položaja žensk. Nasprotno. Ženske ostajajo bolj izpostavljene negotovosti zaposlitve, prejemajo za svoje delo nižje plačilo, so bolj omejene v poklicnih priložnostih in napredovanju, pogosteje žrtve ustrahovanja, nadlegovanja in nasilja.

Tudi SVIZ proti postopkom zoper mariborske dijake

Nedopustno je, da se morajo mladi, ki so – ob upoštevanju vseh omejitvenih ukrepov – zgolj izrazili svoje mnenje o nujni vrnitvi v šolske klopi, soočati z globami in postopki na sodišču.



Ljubljana, 5. marca 2021 – Številnim pozivom k prizadevanjem za čimprejšnje odprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov sta se v teh dneh z odločnimi sporočili pridružili tudi vplivni mednarodni organizaciji. Izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore je poudarila, da z »vsakim dnem, ki mine, otroci, ki nimajo možnosti šolanja v živo, vse bolj nazadujejo, najvišjo ceno za to pa plačujejo najbolj zapostavljeni in že sicer potisnjeni na rob družbe«, pri nevladni organizaciji Save the Children pa so opozorili, da so otroci in mladi zaradi pandemije covida-19 iz šolskih klopi odsotni v povprečju 74 dni.   

Ne le, da se slovenski dijakinje in dijaki šolajo na daljavo dlje, kot je omenjeno svetovno povprečje, ampak so se zato, ker so si – ob upoštevanju vseh omejitvenih ukrepov, ki jih narekuje epidemija – dovolili izraziti svoja stališča o nujnem povratku v šole, primorani soočati celo z globami in postopki pred sodiščem. Ministrica dr. Simona Kustec, ki se je včeraj po več kot mesecu dni le spet pokazala v javnosti, je v odzivu na novinarsko vprašanje glede postopkov proti dijakom v Mariboru tem sporočila, naj za svoja dejanja sprejmejo odgovornost. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) se ob tej izjavi sprašuje, ali morda ministrica – domnevno za izobraževanje, znanost in šport – ni preveč izhajala iz sebe in svojega delovanja. Imeti svoje mnenje, si ga upati tudi jasno izraziti in utemeljeno zagovarjati namreč ne more biti nujno nekaj slabega in kaznivega. SVIZ pristojne zato poziva, naj postopke proti mariborskim dijakom opustijo in jim z vso odgovornostjo omogočijo povratek k izobraževanju v šolah. Cena posledic epidemije covid-19, ki jo dijakinje in dijaki plačujejo že brez žuganja z globami ter sklicevanjem na odraslost in odgovornost – ponavadi prav s strani tistih, ki imajo s tem sami največje težave –, je sama po sebi previsoka.

Page 3 of 2012345...1020...Last »