1. januar prinaša izboljšanja plač javnim uslužbencem

Začetek leta 2019 prinaša večini javnih uslužbencev višje plače, saj se bodo skladno s sklenjenimi stavkovnimi sporazumi in dogovorom o plačah, podpisanimi med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, postopno do leta 2020 izboljševale plače zaposlenim v javnem sektorju. Omenjeni pogajalski dogovor s 1. januarjem predvideva prvi plačni razred povišanja, ki bo upoštevano februarja pri izplačilu januarskih plač. En plačni razred, torej približno štiriodstoten dvig plače, bodo pridobili vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, direktorjev in funkcionarjev. Nekaterim javnim uslužbencem pa se bodo plače izboljšale za dva, tri ali štiri plačne razrede, postopno do septembra 2020.

Za zaposlene na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda bo tokratni prvi dvig za en plačni razred edino povišanje. Izjema so le tisti, ki v okviru odprave plačnih anomalij v letu 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja in bodo skupaj pridobili dva plačna razreda. Prav tako za dva plačna razreda se bodo plače dvignile večini nad 26. plačnim razredom. Drugi plačni razred povišanja bo uveljavljen letos novembra. Učitelji, ki opravljajo delo razrednika, pa bodo za plačni razred višje plače zaradi opravljanja razredniškega dela dobili z letošnjim septembrom. Prav tako s septembrom bodo višji dodatki na nočno, nedeljsko in praznično delo za zaposlene, ki delajo v takšnem, manj ugodnem delovnem času.

Sprememb pri prejemkih bodo deležni tudi prejemniki minimalne plače, in sicer bo pri izplačilu januarske plače okoli 42.300 posameznikov, kolikor jih po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejema minimalno plačo, na svoje račune namesto 638 evrov neto po novem prejelo 667 evrov. Novela zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih strank predlagali v strani Levica, dodatno zvišanje predvideva še 1. januarja 2020, ko se bo minimalna plača povišala na 700 evrov neto, obenem pa bodo takrat iz minimalne plače izvzeti tudi dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter težje razmere dela.

Na lani decembra uspešno končanih pogajanjih so se sicer Vlada in sindikati med drugim zavezali še, da bodo letos preučili določbe glede redne delovne uspešnosti in poskušali oblikovati kriterije, s katerimi bi postopek poenostavili in v večji meri dosegli, da so res nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Prav tako bodo letos pripravili pregled sistemov napredovanj ter ugotovili morebitne neupravičene razlike med in znotraj dejavnosti.

Z novim letom se usklajuje tudi znesek minimalne kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, in sicer s koeficientom rasti povprečne plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah v obdobju januar-oktober 2018, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano zaposlenim pri pravnih osebah v obdobju januar-oktober 2017. Znesek minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence za leto 2019 znaša 29,27 EUR (za 2018 je znašala 28,31 EUR).
Zneski usklajene premije in skupne premije se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence za januar 2019.

Kar pa zadeva upokojevanje, bodo za starostno upokojitev tako ženske kot moški morali letos dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tako moški kot ženske se bodo lahko upokojili tudi s 65 leti starosti in najmanj 15 leti zavarovalne dobe, ženske pa tudi s starostjo 64 let in šest mesecev ter najmanj 20 leti pokojninske dobe. Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti, na primer, če je zavarovanec skrbel za otroka, služil obvezni vojaški rok oziroma vstopil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti. Za izračun pokojninske osnove se bodo tako kot že lani upoštevale osnove, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970.

Izvolitev predsednice glavnega odbora

Članice in člani Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so na svoji drugi redni seji, ki je bila na sedežu sindikata na Oražnovi ulici 3 v  Ljubljani izpeljana 11. 12. 2018, izvolili predsednico za novo štiriletno obdobje.

 

Najvišji organ sindikata med kongresoma bo do leta 2022 še naprej vodila že dozdajšnja predsednica Jelka Velički, sicer tudi predsednica Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih SVIZ. Jelka Velički, ki prihaja z Osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja, kjer je učiteljica razrednega pouka, je ob izvolitvi povedala, da vodenje tako pomembnega organa sindikata dojema kot čast, kot veliko odgovornost in občutek zaupanja, ki ga je treba upravičiti in še krepiti. Kot je zapisala tudi že v svojem programu ob kandidaturi za mesto predsednice glavnega odbora, namerava v svojem mandatu ohranjati in še utrjevati ugled SVIZ-a, spodbujala pa bo tudi krepitev sodelovanja in povezovanja sindikatov v javnih službah, med različnimi gospodarskimi in negospodarskimi sindikati v državi in podobnimi sindikati, kot je SVIZ, v Evropski uniji. Poudarila je še, da si bo prizadevala za varovanje dostojanstva in povečevanja ugleda poklicev, ki jih opravljajo zaposleni v dejavnostih SVIZ, obenem pa v sindikatu zagovarjala demokratični dialog in se zavzemala za to, da se bo ohranila dozdajšnja ničelna toleranca do nasilja. Prepričana je, da je mogoče ugled SVIZ-a utrjevati s skupnimi močmi, s strokovnim znanjem, medsebojno solidarnostjo, varovanjem ekonomskega in socialnega položaja ter s samostojnim opredeljevanjem do družbenega dogajanja v Sloveniji in širše.

 

Ob prevzemu funkcije za nov mandat je Jelka Velički izpostavila še: »V minulih letih smo bili izpostavljeni hudim pritiskom in vrednostnim sodbam glede vrednotenja našega dela s primerljivimi poklici. Dokazali smo, da skupaj zmoremo veliko, in tudi v prihodnje ne bomo popuščali pred izzivi in preizkušnjami . Premagovali pa jih bomo lahko le skupaj, povezani in dobro organizirani – v tem vidim našo moč in prednost.«

Po redni seji glavnega odbora je bila v naslednji uri izpeljana tudi izredna seja Glavnega stavkovnega odbora SVIZ, na kateri so se članice in člani seznanili s podrobnostmi, povezanimi s sklenitvijo stavkovnega sporazuma z Vlado RS, in sprejeli sklep o preklicu stavke. Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je v razpravi še enkrat izpostavil pomembnost in sporočilno vrednost množičnega opredeljevanja celotnega članstva sindikata in drugih zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi o  sprejemljivosti vsebine stavkovnega sporazuma.

10. kongres SVIZ

V Portorožu je 19. in 20. novembra potekal dvodnevni 10. kongres Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). SVIZ združuje 37.717 aktivnih članic in članov iz vrtcev, osnovnih, glasbenih, srednjih in višjih šol, dijaških domov, zavodov za izobraževanje odraslih, zavodov za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, iz visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti ter iz kulture, vanj pa so vključeni tudi upokojeni članice in člani ter nezaposleni iz navedenih dejavnosti.Za sodelovanje na kongresu je bilo imenovanih in nanj povabljenih 188 delegatk in delegatov, udeležilo pa se ga je 176, poleg njih pa še številni gostje iz Slovenije in tujine.

Osrednji del uvodnega dela kongresa je bil nastop državne sekretarke na MIZŠ Martine Vuk, ki je poudarila, da vlaganje v izobraževanje vlaganje v prihodnost naše države, zato si je Vlada oziroma koalicija zadala cilj, da nameni za to področje šest odstotkov BDP, kar je zahtevna zaveza, ki pa se jo bodo potrudili uresničiti. Odzvala se je tudi na napovedano stavko v vzgoji in izobraževanju, zahtevo po uvedbi delovnega mesta razrednika, vprašanje kariernega razvoja učiteljev ter potrebe po njihovi večji avtonomiji.

Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je v svojem delu spregovoril o aktualnih družbenopolitičnih razmerah in dejavnosti ter načrtih sindikata ter se odzval tudi na nagovor predstavnice šolskega ministrstva.

Delegatke in delegati 10. kongresa Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so drugi dan zasedanja začeli z razpravo o zahtevah za zvišanje plač ter izboljšanje delovnih pogojev v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi, in sicer v luči aktualnega dogajanja na pogajanjih z Vlado RS. Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je uvodoma predstavil potrebni postopek potrjevanja vsebine parafiranega sporazuma v našem sindikatu ter ob tem opozoril in poudaril, da sporazum z vlado, s katerim je sindikat dosegel, kar je bilo dogovorjeno že spomladi pred odstopom tedanjega predsednika vlade, ne pomeni, da SVIZ stavko, napovedano za 5. in 6. decembra letos odpoveduje. Sporazum najprej zahteva parafo, zatem pa bo Glavni stavkovni odbor SVIZ odločal o preložitvi stavke. Slednja bo po besedah glavnega tajnika preklicana, ko bo vsebino sporazuma potrdilo članstvo in bo dogovorjeno začelo veljati v Uradnem listu RS. Z vlado je bilo sicer dogovorjeno, da bodo tisti, ki so uvrščeni do 26. plačnega razreda, januarja 2019 dobili za en plačni razred ali štiri odstotke višje plače. Tisti nad 26. plačnim razredom bi bili upravičeni do dveh plačnih razredov več, a bi se jim drugi v plačo prelil novembra 2019. Kdor bi bil upravičen do treh plačnih razredov višje oziroma dvanajstih odstotkov povišice, med njimi so tisti z magisteriji znanosti in doktorati, bi zadnje štiri odstotke dobil izplačane septembra 2020. Do treh plačnih razredov bi bili upravičeni tudi razredniki.

V razpravi so zbrani delegatke in delegati izpostavili številna vprašanja, povezana z izpogajanim z vladno pogajalsko skupino, nazadnje pa sprejeli sklep, da se strinjajo z dogovorjenimi izboljšavami plač na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture SVIZ ter potrdili priporočilo, da se izpelje posamično glasovanje članstva o parafiranem dogovoru.

V nadaljevanju so delegati kongresa obravnavali tudi predloge sprememb in dopolnitev Statuta SVIZ, kasneje pa so bile izpeljane še volitve za članice in člane Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe, Nadzornega odbora in glavnega tajnika za mandatno obdobje 2018–2022. Za vodenje sindikata tudi v novem štiriletnem obdobju je zaupanje delegatov prejel dosedanji glavni tajnik Branimir Štrukelj.

Več kot 95-odstotna podpora podpisu stavkovnega sporazuma

Danes se je na sedežu GO SVIZ sestala komisija za ugotavljanje rezultatov o podpisu stavkovnega sporazuma pod vodstvom predsedujoče Jožice Unetič. Glasovanje članic in članov ter ostalih zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi o sprejemljivosti doseženega v pogajanjih med SVIZ-om in Vlado RS je potekalo med 21. in 28. novembrom. Komisija je pregledala vse prejete zapisnike o glasovanju ter ugotovila naslednje rezultate:

Glasovanja o podpisu stavkovnega sporazuma se je udeležilo 38.353 zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. Za podpis stavkovnega sporazuma je glasovalo 36.559 zaposlenih, kar je 95,32 % vseh zaposlenih, ki so glasovali o podpisu stavkovnega sporazuma. Proti podpisu stavkovnega sporazuma je glasovalo 1.794 zaposlenih, kar predstavlja 4,68 % vseh zaposlenih, ki so glasovali o podpisu stavkovnega sporazuma.

Komisija za ugotavljanje rezultatov glasovanja o podpisu stavkovnega sporazuma ugotavlja, da se je večina zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi opredelila za podpis stavkovnega sporazuma, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za podpis le tega.

Na konferenci za javnost sta glavni tajnik SVIZ in predsednica komisije za ugotavljanje rezultatov novinarjem predstavila zgoraj navedene rezultate. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je posebej izpostavil, da je dolžnost Vlade, da zagotovi potrebna sredstva za izplačilo dogovorjenega in ne poskuša z morebitnimi poskusi prelaganja te obveznosti na zavode. Napovedal je tudi aktivnosti, ki jih bo izpeljal sindikat skupaj z drugimi prizadetimi, če bi do takšnih poskusov vseeno prišlo.

 

Hočemo toliko, kot imajo drugi!

V luči potekajočih pogajanj za sklenitev stavkovnega sporazuma z Vlado RS so se v sredo, 7. 11. 2018, na sedežu sindikata SVIZ na Oražnovi ulici 3, v Ljubljani na 9. izredni seji sestali članice in člani Glavnega stavkovnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (GSO SVIZ). Seznanili so se z dozdajšnjim potekom pogajanj, zatem pa natančno opredelili način izvedbe stavke v vzgoji in izobraževanju, ki jo je sindikat sicer po oktobrski izredni seji že napovedal za začetek decembra letos.

 

V uvodnem delu seje je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj članicam in članom GSO SVIZ predstavil dogajanje na pogajanjih z Vlado RS. Ta so bila v uvodnih nekaj krogih skupna, zdaj pa se nadaljujejo ločeno s posameznimi skupinami sindikatov javnega sektorja (pogajalska skupina SVIZ se je z vladno v tem tednu ločeno pogajala dvakrat, 5. in 6. 11. 2018). Članice in člani GSO, ki vodijo stavko v vzgoji in izobraževanju, so na seji na pogajalsko skupino SVIZ znova naslovili odločno zahtevo, da nepopustljivo vztraja pri stavkovnih zahtevah, ki prekinjajo štiriletni trend vse večjega zaostajanja plač v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Še enkrat so poudarili, da sindikat za zaposlene v dejavnostih SVIZ ne zahteva nobenih privilegijev, nobenih posebnih ugodnosti, a da zahteva, da dobijo vsaj približno toliko, kot imajo drugi. V stavki bo SVIZ zato vztrajal do izpolnitve stavkovnih zahtev in država zaposlenim v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi ne bo priznala enakega plačila za primerljivo delo.

Soglasno je bil sprejet sklep, da bo stavka v vzgoji in izobraževanju nadaljevala v sredo, 5. 12. 2018 in v četrtek, 6. 12. 2018. S spremembo sprva napovedane tridnevne stavke v dvodnevno je SVIZ prisluhnil opozorilom staršem, ki so izražali nezadovoljstvo in skrb ob napovedani večdnevni stavki. Prvi dan (5. 12. 2018) bodo po sklepu GSO tako stavkali zaposleni v srednjem in višjem šolstvu ter dijaških domovih, drugi dan (6. 12. 2018) pa zaposleni na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, osnovnih šol iz zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, glasbenega šolstva in izobraževanja odraslih. Na oba napovedana dneva stavke bo SVIZ organiziral tudi protestni shod pred sedežem Vlade RS.

V skladu s sklepom z oktobrske izredne seje predsedstva Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ (SKKO SVIZ) je glavni stavkovni odbor na izredni seji odločal še o pozivu zaposlenih v kulturi k razglasitvi stavke in pridružitvi napovedanim stavkovnim aktivnostim. Tudi zaposleni v kulturi namreč pozivajo k odpravi nesorazmerij med plačami v kulturi glede na druga primerljiva delovna mesta v javnem sektorju ter zahtevajo povečanje razpona možnega kariernega napredovanja. Slednje je tako v kulturi kot tudi v vzgoji in izobraževanju ter sociali najnižje v celotnem javnem sektorju.

Na predlog predsedstva SKKO SVIZ so članice in člani GSO SVIZ za področje kulture sprejeli naslednje stavkovne zahteve: povišanje plač za 1 plačni razred na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda; povišanje plač za 2 plačna razreda na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih v VII/2 tarifni skupini; povišanje plač za 3 plačne razrede na delovnih mestih v VIII. in IX. tarifnem razredu; povečanje razkoraka med nazivi na delovnih mestih v plačni skupini G2 na maksimalno 3 plačne razrede (npr: med višjim kustosom in svetovalcem); izplačilo regresa za letni dopust v višini 1050,00 EUR za vse zaposlene, katerih plača je nižja od minimalne. Članstvo v kulturi se bo o stavki opredeljevalo v prihodnjih dneh, ob izglasovanju pa se bo začela 5. 12. 2018 in bo trajala do preklica.

Po izredni seji glavnega stavkovnega odbora sta predsednica SVIZ Jelka Velički in glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj ob članicah in članih GSO na novinarski konferenci povzela glavne sklepe s seje. Videoposnetke izjav in odgovore na vprašanja medijev si lahko ogledate v nadaljevanju.

Page 2 of 1412345...10...Last »