VPRAŠANJA SVIZ-a POLITIČNIM STRANKAM IN LISTAM PRED VOLITVAMI V DRŽAVNI ZBOR 

***Odgovore strank objavljamo po vrstnem redu prejema ter brez poseganja v besedilo (lektoriranje, pravopisne napake …).

Socialni demokrati (odgovori prejeti 20. februarja 2026)

Stališča Socialnih demokratov do vprašanj SVIZ

Socialni demokrati verjamemo, da sta javno izobraževanje in kultura temelj socialne države. Ne gre za strošek, temveč za investicijo v družbo, enake možnosti in demokracijo. Zato na vprašanja SVIZ odgovarjamo jasno in brez izmikanja.

Javno šolstvo mora ostati hrbtenica sistema.
Ne pristajamo na tiho privatizacijo ali razgradnjo javnega sistema. Javni vrtci in šole so garant enakih možnosti. Zasebne pobude lahko obstajajo kot dopolnilo, nikakor pa ne kot nadomestek ali privilegirana alternativa.

Izobraževanje, znanost in kultura ne smejo postati kolateralna škoda obrambnih izdatkov.
Rast sredstev za obrambo ne sme pomeniti stagnacije ali realnega padca vlaganj v znanje. Če bomo kot družba vlagali več v varnost, moramo hkrati še bolj vlagati v prihodnost – v šole, univerze, raziskovanje in kulturo.

Podpiramo približevanje 6 % BDP za izobraževanje.
Slovenija mora doseči priporočila UNESCA. V našem programu smo se zavezali k povečanju deleža sredstev za izobraževanje na 25 % državnega proračuna. To ni simbolična številka, temveč politična prioriteta.

Pomanjkanje kadra je alarmantno.
Učiteljski poklic mora znova postati cenjen in privlačen. Dokončno bomo uveljavili 4. strokovni naziv, zmanjšali administrativne obremenitve, izboljšali pogoje dela in uvedli ciljno štipendiranje za deficitarne profile. Brez močnega učiteljstva ni kakovostnega šolstva.

Vključevanje otrok priseljencev mora postati sistemsko urejeno.
Ne more biti prepuščeno posamezni šoli ali entuziazmu zaposlenih. Zagotovili bomo nacionalni model vključevanja, financirano učenje slovenščine kot drugega jezika, dodatne strokovne kadre in prilagojene normative tam, kjer je delo zahtevnejše.

Strokovna avtonomija učiteljev mora biti zakonsko zaščitena.
Podpiramo dopolnitev zakonodaje, ki bo jasno opredelila in zaščitila strokovno presojo učiteljev. Nedopustno je, da so pedagoški delavci izpostavljeni pritiskom ali celo nasilju brez ustrezne pravne zaščite.

Varnost zaposlenih ni pogajalska kategorija.
Vzpostaviti je treba jasne protokole ob nasilju, zagotoviti pravno pomoč in okrepiti svetovalne službe. Šola mora biti varen prostor – za učence in za zaposlene.

Kultura potrebuje stabilnost, ne cikličnih kriz.
Ohranili bomo sedanjo raven financiranja kulture in jo postopno krepili. Zavzemamo se za večletne programe, transparentne razpise in depolitizacijo upravljanja.

Položaj samozaposlenih v kulturi zahteva sistemsko reformo.
Prenoviti je treba njihov status, zagotoviti socialno varnost, uvesti drsni status in karierno dinamiko. Kulturni ustvarjalci niso strošek, temveč nosilci družbenega razvoja.

Visoko šolstvo in raziskovanje morata imeti stabilno financiranje.
Podpiramo ohranitev zakonskih določb, ki zagotavljajo predvidljivo financiranje univerz in raziskovalnih inštitutov. Nasprotovali bomo vsakemu poskusu njihovega krčenja.

Socialni demokrati zagovarjamo jasno izbiro: močna javna infrastruktura znanja, zaščitena strokovna avtonomija, stabilno financiranje in razvojna kulturna politika.

To ni retorika, temveč programska zaveza.

Z lepimi pozdravi,

---

Demokrati. Anžeta Logarja (odgovori prejeti 23. februarja 2026)

19. februar 2026
pripravil Aleš Novak

KAKOVOST JAVNEGA ŠOLSTVA

Vprašanje: Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?

Demokrati se strinjamo, da mora kakovostno javno šolstvo ostati temelj slovenskega izobraževalnega sistema. Javno izobraževanje zagotavlja enake možnosti vsem otrokom in mladim, ne glede na socialno, kulturno ali etnično ozadje, ter je ključno za zmanjševanje neenakosti in utrjevanje demokratične družbe. Zasebne pobude razumemo kot dopolnilo, ne kot nadomestilo javnega sistema. Dolžnost države je zagotoviti stabilne pogoje financiranja, kakovostne programe, strokovno avtonomijo zaposlenih in dostopnost izobraževanja vsem.

FINANCIRANJE JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA

Vprašanje: Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture?

Izobraževanje, raziskovanje in kultura so razvojne investicije države. Povečevanje obrambnih izdatkov ne sme iti na račun temeljnih javnih sistemov. Demokrati zagovarjamo javnofinančno odgovornost, ki temelji na večji učinkovitosti porabe in odpravi neučinkovitih programov, ne pa na krčenju razvojnih resorjev.

Vprašanje: Ali se strinjate, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati 6 % BDP?

Zavzemamo se za postopno krepitev deleža javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje ob hkratni uvedbi jasnih kazalnikov kakovosti in učinkovitosti. Povečanje sredstev mora spremljati tudi prenova organizacije sistema, razbremenitev zaposlenih in večja odgovornost za dosežene rezultate.

Vprašanje: Kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

Reševanje pomanjkanja kadra mora biti sistemsko. Potrebni so izboljšani delovni pogoji, razbremenitev administrativnih nalog, ciljne štipendijske sheme za deficitarne pedagoške smeri, učinkovite prekvalifikacije ter večja avtonomija zavodov pri kadrovskem načrtovanju. Izobraževalni poklic mora postati družbeno cenjen in profesionalno podprt.

VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV

Vprašanje: Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

Država mora oblikovati nacionalni model vključevanja otrok priseljencev, ki mora vključevati ustrezen obseg ur učenja slovenščine, prilagoditev normativov v heterogenih oddelkih, zagotovitev dodatnih strokovnih profilov ter namensko financiranje, ki bo sledilo dejanskemu številu otrok priseljencev. Področje ne sme biti prepuščeno improvizaciji.

Vprašanje: Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli?

Predlagamo prilagoditev normativov, sistemsko financiranje dodatnih ur slovenščine, uvedbo dodatnih strokovnih delavcev ter stabilno financiranje podpornih programov, da se sistemske pomanjkljivosti ne bodo reševale na račun preobremenjenosti učiteljev.

STROKOVNA AVTONOMIJA IN VARNOST

Vprašanje: Ali se strinjate, da je treba v zakon vnesti določbe, ki bodo jasno opredelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?

Strokovna avtonomija učitelja mora biti jasno zakonsko opredeljena in zaščitena. Učitelj je strokovnjak, ki mora imeti možnost pedagoške presoje brez neupravičenih zunanjih pritiskov.

Vprašanje: Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja?

Potrebni so protokoli za obravnavo nasilja, okrepljena pravna zaščita zaposlenih, sistemska podpora vodstvom zavodov ter sodelovanje s pristojnimi službami. Nasilje nad pedagoškim osebjem je nesprejemljivo.

FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI

Vprašanje: Se strinjate, da je treba sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo postopoma še krepiti?

Stabilno in predvidljivo financiranje je pogoj za dolgoročni razvoj kulture. Obstoječo raven financiranja je treba ohraniti, hkrati pa jo postopno in odgovorno krepiti, zlasti pri razvojnih projektih in na področjih mednarodne prepoznavnosti in dostopnosti kulture po vsej državi. Povečevanje sredstev pa mora spremljati večja učinkovitost, merljivost rezultatov in transparentnost porabe.

Vprašanje: Se strinjate, da je treba številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

Na tako splošno zastavljeno vprašanje ni mogoče podati enoznačnega strokovno utemeljenega odgovora. Kjer analize pokažejo kadrovsko podhranjenost, je strokovni kader treba okrepiti. Bistveno je, da zaposlovanje temelji na realnih potrebah programov, ne na administrativni širitvi. Posebej skrbno je potrebno spremljati kadrovsko stanje na področju razvojnih programov, digitalizacije, mednarodnega sodelovanja in pri delu z občinstvi – to so področja, ki so bila v preteklosti zapostavljena.

Vprašanje: Se strinjate, da je treba sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje ter povečevanje števila zaposlenih?

Da, standarde je potrebno sprejeti in jim slediti na več področjih delovanja, tudi pri financiranju zaposlenih, da se ne bi ponovno dogajalo, da ministrstvo, pristojno za kulturo, ne zagotovi zadostne mase plač za predhodno usklajen in potrjen kadrovski načrt. Jasni in strokovno utemeljeni standardi so nujni tudi za transparentno zaposlovanje in dolgoročno stabilnost sistema. Standardi morajo določiti tudi minimalne pogoje za kakovostno izvajanje javne službe, hkrati pa omogočati prilagodljivost glede na velikost, program in regionalne posebnosti posameznih zavodov. Cilj mora biti profesionalizacija sistema, ne pa njegova dodatna birokratizacija.
 

STABILNO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

Vprašanje: Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti zakonske določbe o deležu javnih sredstev za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost?

Stabilno in predvidljivo financiranje visokega šolstva ter raziskovalne dejavnosti je pogoj za dolgoročni razvoj države. Podpiramo ohranitev zakonskih določb, ki zagotavljajo predvidljivost financiranja, ter hkrati krepimo povezovanje znanosti z gospodarstvom in družbo.

---

Državljansko gibanje Resni.ca (odgovori prejeti 23. februarja 2026)

ODGOVORI NA VPRAŠANJA – SVIZ

KAKOVOST JAVNEGA ŠOLSTVA

Vprašanje: Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?

Odgovor: Da. Stranka Resni.ca jasno zagovarja, da mora kakovostno javno šolstvo ostati temelj slovenskega izobraževalnega sistema. Javna šola je steber socialne države, enakih možnosti in dolgoročne družbene stabilnosti. Država mora biti primarno odgovorna za zagotavljanje dostopnega, strokovno avtonomnega in finančno stabilnega javnega šolstva na vseh ravneh.

Zavezujemo se k postopnemu povečanju javnih sredstev za izobraževanje nad 6 % BDP, pri čemer mora biti prioritetna usmeritev sredstev neposredno v pedagoški proces – v izboljšanje pogojev dela in predvsem v dvig plač učiteljic in učiteljev. Učiteljski poklic mora postati strateški poklic države, primerljivo ovrednoten z drugimi visoko odgovornimi poklici v javnem sektorju.

Zasebno šolstvo razumemo kot dodatno možnost izobraževanja, ne kot alternativo ali konkurenco javnemu šolstvu, ki zagotavlja enake izhodiščne možnosti vsem otrokom ne glede na socialni položaj njihovih staršev.

FINANCIRANJE JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA: IZBIRA MED MASLOM IN TOPOVI

Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?

Da. Jasno zagovarjamo, da vlaganje v znanje, raziskovanje in kulturo ni strošek, temveč temelj dolgoročne varnosti države. Suverenost države ni zgolj vojaška, temveč predvsem intelektualna, tehnološka in gospodarska. Zato povečanje izdatkov za obrambo ne sme in ne bo potekalo na račun vzgoje in izobraževanja. Proračunske prioritete je treba postaviti tako, da se zaščiti in okrepi javno šolstvo kot strateški sistem države.

Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki je pri 6 % BDP?

Da. Zavezujemo se k postopnemu dvigu financiranja nad 6 % BDP, skladno s priporočili UNESCO. V naslednjem mandatu mora biti cilj jasen: stabilno in predvidljivo financiranje, ki omogoča dvig plač učiteljev, izboljšanje pogojev dela ter razvoj kakovostnih programov. Ključno je, da se povečana sredstva usmerijo neposredno v pedagoški proces, ne v širjenje birokracije.

Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

Rešitev vidimo v štirih konkretnih ukrepih:

1. Občuten dvig plač učiteljev in visokošolskih učiteljev, da poklic ponovno postane konkurenčen drugim visoko zahtevnim poklicem.

2. Sistem štipendij za pedagoške smeri (500–600 EUR mesečno), vezanih na zaposlitev v javnem sistemu.

3. Razbremenitev administracije in izboljšanje delovnih pogojev, da se učitelji lahko posvetijo stroki, ne birokraciji.

4. Pravna in institucionalna zaščita učiteljev pred neutemeljenimi pritiski staršev, medijskimi kampanjami, grožnjami in anonimnimi prijavami. Država mora zagotoviti jasno pravno podporo, hitre postopke obravnave ter javno in moralno zaščito strokovne avtoritete učitelja.

Učiteljski poklic mora postati strateški poklic države. Brez ustreznega vrednotenja dela učiteljic, učiteljev in raziskovalcev ni mogoče zagotoviti kakovostnega javnega šolstva.

VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE VRTCE IN ŠOLE

Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

Vključevanje otrok priseljencev mora postati jasno urejen državni model, ne improvizacija posameznih šol. Zavzemamo se za:

· vzpostavitev enotnega nacionalnega modela vključevanja, z jasno določenimi fazami (pripravljalno obdobje, intenzivno učenje slovenščine, postopno vključevanje v redni pouk);

· obvezne pripravljalne oddelke oziroma intenzivne jezikovne programe slovenščine pred polno vključitvijo v redne oddelke;

·  sistematično spremljanje napredka in strokovno podporo učiteljem.

Učenje slovenskega jezika je temelj uspešne integracije in mora biti organizirano sistemsko, ne priložnostno. Slovenščina ostaja temeljni jezik šolanja in družbene integracije.

Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?

Prvič, normativi morajo upoštevati dejansko zahtevnost dela. V oddelkih z večjim številom otrok brez znanja slovenščine je treba znižati normativ za število otrok ali zagotoviti dodatnega strokovnega delavca.

Drugič zagotoviti je treba dodatne strokovne profile: učitelje slovenščine kot drugega jezika, specialne pedagoge, svetovalne delavce in kulturne mediatorje.

Tretjič, financiranje mora slediti dejanskim potrebam. Zavzemamo se za postopno zviševanje sredstev za izobraževanje nad 6 % BDP, pri čemer mora del teh sredstev ciljno podpreti šole z večjim deležem otrok priseljencev.

Četrtič, zaščititi je treba delovne pogoje zaposlenih: vključevanje otrok priseljencev ne sme potekati na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev. Potrebna je organizacijska, strokovna in finančna podpora, ne dodatna administrativna odgovornost.

Integracija mora biti urejena, strokovna in vzdržna – tako za otroke kot za zaposlene.
 

STROKOVNA AVTONOMIJA UČITELJSTVA IN VARNOST DELOVNIH MEST

Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno predelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?

Da. Strinjamo se, da je treba v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja jasno in nedvoumno zapisati opredelitev strokovne avtonomije učitelja. Učitelj mora imeti zakonsko zagotovljeno pravico, da na podlagi svoje strokovne presoje izbira metode, oblike in načine dela v okviru veljavnih učnih načrtov.

Strokovna avtonomija ni privilegij, temveč pogoj za kakovostno delo. Starši in drugi zunanji akterji imajo pravico do dialoga, nimajo pa pravice posegati v strokovne odločitve učitelja. Meja mora biti jasno določena v zakonodaji in podprta z učinkovitim sistemom pravne zaščite.

Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja ma delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?

Zavzemamo se za večplastni pristop:

1. Jasna pravna zaščita učiteljev pred neutemeljenimi prijavami, pritiski, grožnjami in medijskimi napadi. Postopki obravnave morajo biti hitri, strokovni in zaščitni do zaposlenih.

2. Strožja obravnava verbalnega in fizičnega nasilja nad pedagoškim osebjem, z jasnimi sankcijami.

3. Vzpostavitev institucionalne pravne pomoči za učitelje, financirane iz javnih sredstev.

Jasna podpora vodstva šole in države učitelju v primeru konfliktov, ne avtomatična domneva krivde zaposlenega.

Učitelj mora imeti občutek varnosti in podpore sistema. Brez zaščitene strokovne avtoritete ni mogoče govoriti o kakovostnem javnem šolstvu. Zato mora biti poleg dviga financiranja nad 6 % BDP in dviga plač učiteljev tudi zaščita njihovega strokovnega dostojanstva ena od prioritet izobraževalne politike.
 

FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI

Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?

Sredstva so dovolj velika, a bi bilo potrebno bi bilo prevetriti porabo. Ministrstvo za kulturo je bilo v času osamosvojitve Kulturna skupnost Slovenije in je štelo 35 ljudi, delovalo je v 2 meščanskih stanovanjih. Zdaj šteje blizu 400 ljudi in deluje v 3 zgradbah. Financira tudi projekte, ki so namenjeni predvsem ideološki promociji ali nagrajevanju institucij, ki so blizu vladajoči opciji. Pri namenjanju sredstev bi bilo najprej treba gledati interes države ter njene zgodovinske vloge in umeščenosti v kulturni prostor.

Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

Krepitev strokovnega kadra podpiramo tam, kjer analize pokažejo dejanske potrebe in kjer za to obstajajo zagotovljena sredstva. Povečevanje števila zaposlenih ne sme biti samo sebi namen, temveč mora slediti cilju večje kakovosti, učinkovitosti in dostopnosti kulturnih storitev.

Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih zavodih?

Strinjamo se, da je treba vzpostaviti jasne in enotne strokovne standarde, ki bodo zagotavljali pregledno, transparentno in meritokratsko zaposlovanje. Standardi morajo temeljiti na strokovnosti, referencah in dejanskih potrebah zavodov, saj le tako lahko zagotovimo odgovorno upravljanje javnih sredstev in zaupanje javnosti.

STABILNO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?

Da. Strinjamo se, da je treba ohraniti zakonske določbe, ki zagotavljajo stabilen in predvidljiv delež javnih sredstev za visoko šolstvo ter znanstvenoraziskovalno dejavnost. Stabilnost financiranja je temelj kakovostnega raziskovalnega dela, dolgoročnega načrtovanja in mednarodne konkurenčnosti slovenskega prostora znanja

Nasprotovali bomo vsakršnim spremembam, ki bi pomenile zniževanje ali slabšanje obstoječih pogojev financiranja. Slovenija mora vlaganja v znanost in visoko šolstvo dolgoročno krepiti, ne zmanjševati. To je neposredno povezano s suverenostjo države, tehnološkim razvojem in gospodarsko odpornostjo.

Ob tem zagovarjamo, da se dodatna sredstva usmerjajo predvsem v raziskovalno in pedagoško delo ter izboljšanje položaja zaposlenih – tudi z ustreznim vrednotenjem in izboljšanjem plač raziskovalcev in visokošolskih učiteljev – ter ne v širjenje administrativnih struktur.

---

Piratska stranka Slovenije (odgovori prejeti 23. februarja 2026)

Vprašanje: Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?

Odgovor: DA

Vprašanje: Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?

Odgovor: DA

Vprašanje: Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki je pri 6 % BDP?

Odgovor: DA

Vprašanje: Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

Pomanjkanja kadra se nameravano lotiti sistematično, potrebno je v mladih vzpodbuditi zanimanje za ta poklic, ter omogočiti lažji prehod strokovnjakov iz realnega sektorja na področje VIZ. Za to bomo sprejeli ukrepe:

●     Zagotovili bomo večje začetne plač tako za pedagoške in nepedagoške delavce.

●     Uvedli bomo kadrovske štipendij za dijake in študente pedagoških programov.

●     Ustanovili bomo stanovanjski sklad posebej namenjen pedagogom na začetku svoje karierne poti.

●     Za pedagoške delavce v njihovem 1. šolskem letu bomo zmanjšali zahtevane obremenitve, da lahko zagotovimo več časa za pripravo.

●     Uvedli bomo konkurenčna plačila prakse ter pripravništva.

●     Uvedli bomo jasno določene in predvidljive čarovnice za pridobitev pogodbe za nedoločen čas.

●     Zagotovili bomo v celoti brezplačno pedagoško-andragoško izobraževanje.

●     Zagotovili in spodbujali bomo hibridno zaposlitev, možnost, da je nekdo deloma zaposlen v VIZ in deloma v realnem sektorju.

●     Strokovnjakom bomo omogočili lažji prehod iz realnega sektorja v šolstvo, tako da jim bomo ob začetku dela zagotovili višji plačilni razred, oz. Dodatek za delo v industriji. Da bo lahko njihova plača konkurenčna nekomu, ki je isti čas delal v šolstvu.

Vprašanje: Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

Odgovor: Sistemsko vključevanje otrok priseljencev nameravamo urediti s povečanjem sredstev, ki so za to namenjena, spremembi normativov ter dodaten zaposlovanju ter izobraževanju kadra. Predvsem pa šole na tem področju potrebujejo zadostno število podpornega kadra, ki bo na tem področju razbremenil pedagoge in obenem šolarjem iz tujine omogočil lažjo integracijo.

Vprašanje: Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?

Odgovor: Konkretno na tem področju sprejeti sledeče ukrepe:

● Razširili bom financirali in povečali obseg tečajev slovenščine. Tečaje bomo standardizirali in zanje pripravili potrebno brezplačno gradivo.

● Zagotovili bomo, da učencem in dijakom tujcem pripada enako število ur tečaja slovenščine ne glede na število preostalih tujcev na šoli.

● Zagotovili bomo sredstva za dogodke, ki spodbujajo integracijo v slovensko družbo.

● Uvedli in sistematizirali bomo delovno mesto strokovnjaka, ki se bo ukvarjal s tujimi učenci in dijaki. Njegova naloga bo, da vodi tečaje slovenščine, pripravlja osebne izobraževalne načrte za tujce, skrbi za integracijo tujcev, nudi podporo učiteljem pri delu z dijaki tujci, predstavlja most med starši in šolo ter sodeluje z zunanjimi organizaciji na področju vključevanja tujcev. Strokovnjaki bodo zaposleni na šolah z večjim številom tujcev, na šolah kjer je tujcev pa bomo uvedli mobilne enote, ki bodo pokrivali širšo območje.

Vprašanje: Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno predelile in zaščitile polje strokovne avtonomije Učitelja?

Odgovor: DA

Vprašanje: Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja ma delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?

Definirali bomo jasna pravila ter sankcije glede komunikacije s pedagoškim osebjem. Prepovedali ter sankcionirali bomo pritiske na pedagoške delavce glede ocen. Napad (tako fizičen kot verbalen) na pedagoško osebje bomo obravnavali kot napad na uradno osebo.

Vprašanje: Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?

Odgovor: DA

Vprašanje: Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

Odgovor: DA

Vprašanje: Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih Zavodih?

Odgovor: DA

Vprašanje: Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?

Odgovor: DA, zavzemali se bomo za ohranitev določb, ki sistematično urejajo financiranje javnih zavodov.

_______________________________________________________________________________________

Skupna lista strank Zeleni Slovenije in SG Stranka generacij (odgovori prejeti 24. 2. 2026) 

Spoštovani,

Zahvaljujemo se vam za vprašanja. Hrbtenica programa Skupne liste strank Zeleni Slovenije in SG Stranka generacij predstavlja simbiozo med demografsko realnostjo (Stranka generacij) in okoljsko nujnostjo (Zeleni Slovenije).

1. Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema?

Odgovor: DA. Naša lista v programu poudarja razvoj gospodarstva, ki temelji na delu, znanju in pravičnosti. Brez močnega in kakovostnega javnega šolstva, ki je dostopno vsem ne glede na socialni status, ni mogoče zagotoviti dolgoročne stabilnosti družbe. Javno šolstvo razumemo kot ključen del medgeneracijske pogodbe.

2. Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?

Odgovor: DA, lahko zagotovimo. V programu zagovarjamo socialno varnost in “Slovenijo, ki je solidarna, trajnostna in varna za vse generacije”. Investicije v obrambo ne smejo spodkopavati investicij v ljudi (izobraževanje, znanost, kultura), saj so te temelj nacionalne odpornosti in kakovosti bivanja, kar je naše primarno vodilo.

3. Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki je pri 6 % BDP?

Odgovor: DA. Zavzemamo se za model, kjer je socialna država finančno in sistemsko vzdržna. To zahteva pametne investicije. Približevanje cilju UNESCA razumemo kot nujno investicijo v razvojni potencial države, ki bo omogočil uspešen zeleni prehod in socialno pravičnost.

4. Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

Odgovor: Težavo bomo reševali skozi davčno razbremenitev dela (izenačitev prispevnih stopenj na 12,175 %) in zmanjšanje birokratskih obremenitev. Naš program poudarja, da moramo razbremeniti poštene delavce, kar bo povečalo privlačnost pedagoških poklicev. Hkrati se zavzemamo za popravo krivic vsem generacijam, kar vključuje tudi izboljšanje delovnih pogojev za strokovno osebje na vseh ravneh.

5. Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

Odgovor: Naša lista zagovarja, da vključevanje ne sme biti prepuščeno naključju. Zavzemamo se za sistemsko ureditev, ki bo temeljila na jasnih protokolih in dodatnem financiranju, da breme integracije ne bo padlo zgolj na ramena učiteljev. Ker zagovarjamo solidarno Slovenijo, integracijo razumemo kot družbeno odgovornost, ki zahteva dodatne kadrovske okrepitve in ne zgolj povečevanja normativov.

6. Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?

Odgovor: Ker zagovarjamo solidarno Slovenijo, integracijo razumemo kot družbeno odgovornost, ki zahteva dodatne kadrovske okrepitve in ne zgolj povečevanja normativov.

7. Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno predelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?

Odgovor: DA. Zeleno-modri program temelji na spoštovanju znanja in strokovnosti. Avtonomija učitelja je predpogoj za kakovostno izobraževanje. Podpiramo zakonsko zaščito te avtonomije, saj učitelj ne sme biti le izvajalec navodil, temveč avtonomen strokovnjak.

8. Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja na delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?

Odgovor: Ničelna toleranca do nasilja je del našega zavzemanja za dostojanstvo vseh generacij. Okrepili bomo pravno varstvo zaposlenih v javnih zavodih in zagotovili pogoje, kjer bo šola varno okolje za zaposlene in učence. Spoštovanje učiteljskega poklica je del širše družbene preobrazbe, ki jo načrtujemo.

9. Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?

Odgovor: DA. Kultura je za nas del identitete in kakovosti življenja. Strinjamo se z ohranitvijo in postopno krepitvijo sredstev, saj je kulturna dejavnost tista, ki daje vsebino trajnostnemu razvoju, ki ga zagovarjamo.

10. Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

Odgovor: DA. Podpiramo pregledno zaposlovanje na podlagi jasnih standardov.

11. Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih zavodih?

Odgovor: DA. Naš program izrecno poudarja boj proti korupciji in sivi ekonomiji – transparentnost pri zaposlovanju v javnem sektorju (tudi v kulturi) je nujen korak v to smer.

12. Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?

Odgovor: DA. Nasprotovali bomo vsakršnemu zniževanju standardov financiranja izobraževanja in kulture. Naša vizija je razvojna, kar pomeni, da so ti resorji strateškega pomena za preživetje in uspeh Slovenije v prihodnosti.

Vaši predlogi so tesno povezani z našo vizijo Slovenije, ki temelji na znanju. Izobraževanje in kultura sta za nas stebra, ki omogočata, da zeleni prehod izvedemo varno, socialno pravično in z ozirom na vse generacije.

Izbira ZA VSE generacije.

_______________________________________________________________________________________

Stranka Mi, socialisti! (odgovori prejeti 24. 2. 2026)

● Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?

Odgovor: S trditvijo se brezpogojno strinjamo. Prav tako moramo vse zasebne izobraževalne ustanove in zavode popolnoma ločiti od javnih virov financiranja. Na izvedbeni ravni se zavzemamo za zmanjšanje normativa števila učencev in dijakov na razred, ter več poudarka na pedagoško-andragoški teoriji, didaktiki in metodologiji pri izobraževanju pedagoških delavk in delavcev. Prav tako pa moramo v slovenske šole povrniti njihovo vzgojno komponento, in zagotoviti, da učenci in dijaki v šolah ne bodo pridobili le znanja, ampak da bodo razvili tudi odnos do sočloveka, solidarnost in zavedanje pomena skupnosti in skupnega dobrega.

FINANCIRANJE JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA: IZBIRA MED MASLOM IN TOPOVI

● Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?

Odgovor: V stranki Mi, socialisti! sredstev za oboroževanje in “obrambo” ne bomo povečevali, ampak jih bomo zmanjševali. Prihranek bo preusmerjen tudi na področja izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture.

● Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki je pri 6 % BDP?

Odgovor: Da, s poudarkom na tem, da morajo biti vsa sredstva porabljena za javne izobraževalne ustanove in javno kulturno produkcijo. Slovenija mora prav tako zagotoviti brezplačno šolsko prehrano za vse ter brezplačnost šolskih izletov, šol v naravi, zimskih šol in podobnih šolskih in obšolskih dejavnosti. Poleg tega moramo zagotoviti izgradnjo jedilnic in kuhinj v vseh slovenskih in osnovnih šolah, da bo lahko šolska prehrana pomenila kakovosten obrok, pripravljen z lokalno pridelanimi sestavinami, ne pa pogreto jed iz plastične embalaže, ki jo dostavi podizvajalec.

● Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

Odgovor: Z interventnim dvigom plač ter večjimi vlaganji v infrastrukturo vrtcev in šol, razbremenitvijo učiteljev administrativnega dela (torej več kadra, ki se ukvarja le z administracijo), ter več pedagoške avtonomije pri vzgojnem delu. Poleg tega mora država voditi politiko, po kateri izbira teh poklicev za mlade pomeni hitrejši prehod v samostojno življenje in varno zaposlitev z dobrimi pogoji dela in odnosi na delovnem mestu. To vključuje tudi večanje moči reprezentativnih sindikatov v teh sektorjih ter prioriteto pri razpisih za javna najemna stanovanja.

Pomanjkanje strokovnega osebja na fakultetah je predvsem posledica dejstva, da je vključevanje mladih v delo na fakultetah izvedeno skoraj izključno v obliki zaposlitev za določen čas in študentskih napotnic. Temu v naši stranki nameravamo narediti konec.

VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE VRTCE IN ŠOLE

● Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

Odgovor: Priseljenske družine se ne integrirajo v družbo same od sebe. Tako staršem kot otrokom je treba pomagati, da osvojijo jezik.

Vrtcem in šolam, ki imajo večje število otrok priseljencev, je potrebno zagotoviti dodaten kader – specializirano izobražen za področje jezikovne in socialne integracije – in narediti konkreten strokoven plan, kako bo potekalo vključevanje otrok priseljencev, ne da bi bili ti hkrati povsem izključeni iz šolskega življenja ali segregirani v pripravljalnico. Razmisliti bi bilo treba tudi o uporabi dodatnega kadra po zgledu spremljevalk in spremljevalcev učenk in učencev z zdravstvenimi ali psihološkimi težavami, ter o odložitvi ocenjevanja otrok za eno ali dve leti.

Enako pomemben ukrep je, da se za delavce priseljence uvedejo tečaji učenja slovenskega jezika, ki se štejejo v njihov delovni čas in jih plača delodajalec. Slovenskega jezika je treba naučiti celotno družino, ne le otrok, saj to, da starši znajo jezik, pomaga pri učenju jezika tudi otrokom.

● Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?

Odgovor: O ukrepih, ki bi jih sprejeli, bi se najprej konkretneje pogovorili s sindikati izobraževanja, saj nam le ti lahko povedo, kako vključevanje otrok priseljencev vpliva na delovne obremenitve, ter kakšne spremembe v delovnih procesih bi bile potrebne. Predstavljamo si, da bi vključevale zmanjšanje števila otrok v oddelkih, ki vključujejo večje število otrok priseljencev, ki še ne znajo jezika, ter dodatno kadrovsko podporo šolam, ki presegajo določen delež otrok priseljencev.

STROKOVNA AVTONOMIJA UČITELJSTVA IN VARNOST DELOVNIH MEST

● Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno opredelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?

Odgovor: Da. Poseganje v strokovno avtonomijo učiteljev mora biti oteženo, avtonomija sama pa mora biti transparentna in argumentirana. Šola, v kateri učitelj dela, pa mora biti strokovno avtonomijo (poudarek na strokovnosti – tu ne govorimo o diskriminaciji ali vsiljevanju reakcionarnih stališč) tega učitelja pripravljena braniti pred starši ali neutemeljenimi očitki od zunaj.

● Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja na delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?

Odgovor: Vsako verbalno in fizično nasilje nad učitelji je treba takoj zaustaviti. V primeru, da ga izvajajo učenci ali učenke, je treba sprejeti sorazmerne vzgojne ukrepe. Ne podpiramo sicer ukrepov, ki bi v slovenske šole vpeljale stalno prisotnost organov pregona, kamer ali varnostnikov, saj šola ne sme postati prostor za represijo.

Staršem je treba postaviti meje – tudi z obveznim vključevanjem staršev v izvedbo mediacije ali psihosocialnega svetovanja glede postavljanja in spoštovanja meja, če se izkažejo, da si v odnosih do učiteljev dovolijo preveč. V primerih nadlegovanja učiteljev s strani staršev in pomanjkanju aktivnosti šole pri preprečevanju takega nadlegovanja pa bi moralo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje imeti posebno delovišče, ki bi učitelju pod pritiski nudil institucionalno in strokovno podporo.

FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI

● Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?

Odgovor: Da. Eno od bolj zapostavljenih področij pri kulturnih dejavnosti je pomanjkanje v neodvisnih, skupnostne prostore za kulturno produkcijo – ateljejev, studiev in prostorov za vadbo – do katerih bi imeli dostop vsi, ki se z različnimi oblikami umetnosti želijo ukvarjati in ustvarjati, ne glede na debelino njihove denarnice. To vključuje tudi podporo javnim knjižnicam, skupnim zunanjim in notranjim razstavnim ali izvedbenim prostorom.

● Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

Odgovor: Da.

● Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih zavodih?

Odgovor: Da.

STABILNO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

● Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?

Odgovor: Da. Kot stranka si bomo tudi prizadevali za dvig % BDP, ki ga namenimo za izobraževalno in raziskovalno dejavnost.

---

Skupna lista NSi, SLS, FOKUS (odgovori prejeti 25. februarja 2026)

Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?

Zagovarjamo kakovostno javno šolstvo. Težišče presoje, kateri program se financira iz javnih sredstev, mora biti kakovost programa, ne pravni status izvajalca. Šolski sistem naj bo pluralen in prožen, da podpre različne vzgojne in učne pristope, staršem pa omogoča svobodo, da izberejo pristop, ki najbolj podpira razvoj njihovih otrok.

Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?

Podpiramo dvig obrambnih izdatkov, vendar ne na račun vzgoje in izobraževanja ter raziskovalnih dejavnosti. Možnosti za prihranek vidimo pri zmanjševanju števila ministrstev, digitalizaciji javne uprave in racionalizaciji predvsem ožjega dela javne uprave.

Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki je pri 6 % BDP?

Se strinjamo, vendar mora biti dvig usmerjen v ukrepe, ki dejansko zagotavljajo večjo kakovost šolskega sistema, npr. napredovanje in plačilo učiteljev morata temeljiti na kakovosti poučevanja, ne na točkah zunaj razreda.

Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

Z uvedbo variabilnega dela plače za nagrajevanje najboljših strokovnih delavcev, krepitvijo strokovne avtonomije, odpravljanjem nesmiselnih birokratskih opravil in poročanja, da bodo imeli strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju več časa za otroke, učence, dijake in študente ter kakovostno delo z njimi.

Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

Z enoletnimi pripravljalnicami, v okviru katerih se otroci priseljenci intenzivno učijo slovenski jezik in seznanijo s kulturo, preden se vključijo v redni program.

Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?

Za pripravljalnice bomo sistemizirali ustrezna dodatna delovna mesta in zagotovili plačilo zanje.

Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno predelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?

Da.

Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja ma delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?

S krepitvijo strokovne avtonomije učitelja bomo okrepili tudi njegovo avtoriteto. V primeru skrajnih ravnanj bomo omogočili začasen umik nasilnega otroka iz razreda in njegovo vključitev v program za socializacijo, kjer se bo z njim ukvarjala specializirana ekipa strokovnjakov za odklonsko vedenje.

Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?

Boljši kot bo finančni položaj države, višje kot bodo neto plače, več se bo lahko namenilo tudi za kulturo. Zagovarjamo povečanje sredstev za sofinanciranje prenov kulturne dediščine prek razpisov ZVKD in ljubiteljske kulture.

Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

Zagovarjamo zaposlovanje na podlagi dejanskih potreb in ciljev, ne samo na podlagi kadrovskih normativov, saj to samo po sebi ne krepi kulture.

Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih zavodih?

Da, pregledno in transparentno delovanje mora biti temelj delovanja vsakega zavoda oziroma organizacije.

Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?

Te zakonske določbe bomo ohranili.
 

---

Levica in Vesna – zelena stranka  (odgovori prejeti 26. 2. 2026) 

Vprašanje:
– Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?

Da. V Levici in Vesni se jasno zavzemamo za krepitev javnega šolstva. Kakovostno in dostopno javno izobraževanje po celotni izobraževalni vertikali mora tudi v prihodnje ostati temelj slovenskega izobraževalnega sistema. Univerzalno dostopno javno šolstvo je bistven element odpravljanja neenakosti v družbi in omogoča, da vsak, ne glede na njegove osebne okoliščine in družinsko poreklo, razvije svoje potenciale.  Pomemben del kakovostnega javnega šolstva je tudi njegova strokovna avtonomija, zato je treba braniti javni šolski sistem pred interesi politike in kapitala. Vlogo države vidimo v tem, da zagovarja avtonomijo šolskega prostora, sistematično vlaga v razvoj izobraževanja ter izboljša delovne pogoje zaposlenih v šolstvu.  

FINANCIRANJE JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA: IZBIRA MED MASLOM IN TOPOVI

V SVIZ vemo, da je predpogoj za utrjevanje kakovostnega javnega izobraževanja zagotavljanje ustreznega in stabilnega deleža javnih izdatkov zanj. Brez ustreznega in dolgoročno stabilnega javnega financiranja ni kakovostnih učiteljev in učiteljic, ni kakovostnih programov, ni ustrezne infrastrukture, ni kakovostnega javnega izobraževanja. Po podatkih SURS je bil delež izdatkov v BDP za formalno izobraževanje pred dvajsetimi leti, v letih 2005 in 2006, 5.7 odstotka in od takrat ni bil nikoli presežen, v letu 2023 je znašal 5.10, v letu 2024 pa 5.15 odstotka. V SVIZ smo zaskrbljeni za prihodnost javnega izobraževanja, saj napoved o hitrem in izdatnem povečevanju javnih sredstev za oboroževanje in obrambo, v Evropi in Sloveniji, predstavlja tveganje, da se bomo v prihodnjih letih od zaželenega cilja za izobraževanje – tega UNESCO postavlja pri 6 % BDP – prej oddeljevali kot približevali. Če se to zgodi, se bo, ob pomanjkanju javnih sredstev, povečeval pritisk najpremožnejšega dela prebivalstva na ustanavljanje dobrih, a plačljivih, zasebnih šol in vrtcev, ki bi iz javnih šol potegnile tudi kakovostnejši del učiteljstva. Temu prehodu bo sledil dodatni padec kakovosti v javnem izobraževanju.

Vprašanja:

– Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?

Da. V Levici in Vesni nasprotujemo povečevanju izdatkov za oboroževanje in ne pristajamo na to, da bi se javna sredstva preusmerjala stran od šolstva, znanosti ali kulture v oboroževanje. Socialna stabilnost, kakovostno javno šolstvo, dostopno zdravstvo, raziskovanje in kultura so temelji razvoja družbe. Prav zato morajo ta področja ostati med osrednjimi prioritetami javnih financ.

– Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki je pri 6 % BDP?

Da. Strinjamo se, da mora Slovenija postopno povečevati javna sredstva za vzgojo in izobraževanje ter se približati cilju 6 % BDP, kot ga priporoča UNESCO. Vzgoja in znanje nista strošek, temveč strateška naložba v prihodnost družbe.

– Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

Pomanjkanje strokovnega osebja je posledica dolgoletnega podcenjevanja poklicev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Podobno to velja za nekatera ključna delovna mesta v zdravstvu, negi, dolgotrajni oskrbi in socialnem varstvu. Glede ustreznega vrednotenja deficitarnih poklicev bo treba doseči družbeni dogovor, predvsem z ostalimi zaposlenimi v javnem sektorju in državni upravi. Glede na kadrovske potrebe na posameznih področjih bomo zagovarjali tudi izjeme od obstoječih pravil plačnega sistema in/ali drugačen sistem spodbud za delo v teh poklicih. Pomemben del kadrovske politike na tem področju so tudi neplačni ukrepi, kot denimo dostop do kadrovskih stanovanj in drugih neplačnih ugodnosti. Na daljši rok je potrebeno pedagoškim delavcem zagotoviti boljše plače in delovne pogoje, hkrati pa jih razbremeniti administrativnih nalog, ki jim jemljejo čas za njihovo temeljno poslanstvo – poučevanje. Zanimanje za pedagoške poklice je treba okrepiti s premišljeno štipendijsko politiko za deficitarne smeri, višjo začetniško plačo ter dodatnimi spodbudami za zaposlovanje mladih učiteljev. Ključna sta tudi večja strokovna avtonomija in sistematične možnosti za stalno izpopolnjevanje, starejšim zaposlenim pa je treba omogočiti manjšo pedagoško obveznost ter več prostora za mentoriranje in razvoj novih pristopov.

VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE VRTCE IN ŠOLE

Število otrok priseljencev v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih se v zadnjem desetletju neprestano povečuje, obenem pa ti otroci prihajajo iz vse bolj jezikovno in kulturno raznolikih okolij. Zaposleni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah opozarjajo, da omenjenim spremembam niso sledile tudi ustrezne sistemske prilagoditve na ravni države. Na pomanjkljivo sistemsko podporo – zlasti na področju učenja slovenskega jezika in drugih podpornih mehanizmov – hkrati kažejo podatki, da so učni dosežki otrok priseljencev v povprečju slabši kot dosežki njihovih vrstnikov. Kot opozarja učiteljstvo, manjkajo jasen sistemski model vključevanja otrok priseljencev na ravni države, ustrezno organizirano in dovolj obsežno učenje slovenščine, dodatni strokovni profili zaposlenih ter normativi, ki bi upoštevali večjo zahtevnost dela v jezikovno in kulturno heterogenih oddelkih. Podpora otrokom priseljencem je namreč neenakomerna in pogosto odvisna od posameznih zavodov ali dodatne prizadevnosti zaposlenih, predvsem na račun njihovih povečanih obremenitev. To dolgoročno ogroža kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. V SVIZ pričakujemo jasne in konkretne odgovore, kako boste prevzeli odgovornost za sistemsko ureditev vključevanja otrok priseljencev ter ob tem zagotovili ustrezne delovne pogoje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Vprašanji:

– Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

Vključevanje otrok priseljencev mora postati jasna sistemska odgovornost države, ne pa breme posameznih vrtcev, šol ali celo posameznih učiteljic in učiteljev. Država mora zagotoviti uvajalne programe učenja slovenščine, dodatne strokovne kadre, predvsem učitelje za slovenščino kot drugi jezik, svetovalne delavce in kulturne mediatorje, ter omogočiti stabilno financiranje teh ukrepov iz državnega proračuna.

Za uspešno vključevanje otrok priseljencev so potrebni jasni normativi, dodatna učna pomoč ter sistematično usposabljanje zaposlenih za delo v večkulturnih okoljih, hkrati pa mora vključevanje temeljiti na enakih možnostih in preprečevanju segregacije. Ključno je tudi okrepljeno sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in centri za socialno delo, saj je dolgoročno uspešna integracija otrok odvisna tudi od usklajenega in celostnega dela z družino ter podpore širšega okolja.
 

– Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?

Potrebno je prilagoditi normative v oddelkih z večjim deležem otrok, ki se učijo slovenščine kot drugega jezika, in uvesti obvezne uvajalne programe z določenim obsegom ur. Zagotoviti je treba dodatne zaposlitve učiteljev za slovenščino kot drugi jezik, svetovalnih delavcev, specialnih pedagogov in kulturnih mediatorjev, hkrati pa šolam omogočiti stabilno in predvidljivo financiranje neposredno iz državnega proračuna. Okrepiti je potrebno tudi delo s posameznimi družinami, kar je naloga centrov za socialno delo v tesnem sodelovanju z vrtci in šolami. Le tako bo vključevanje strokovno podprto, pravično in organizirano v dobro otrok in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. 

STROKOVNA AVTONOMIJA UČITELJSTVA IN VARNOST DELOVNIH MEST

V SVIZ že leta opozarjamo, da položaj učitelja kot strokovnjaka, ki na podlagi znanja, izkušenj in pedagoške presoje izbira metode in oblike dela, ni ustrezno opredeljen, da strokovna avtonomija učiteljic in učiteljev ni ustrezno varovana s predpisi in v zakonodaji celo ni jasno opredeljena. V strokovno avtonomijo vse pogosteje posegajo starši in drugi zunanji akterji, zakonodaja pa jim ne postavlja meje, ki je ni dopustno prestopiti. Ti posegi v strokovna ravnanja učiteljstva se lahko stopnjujejo tudi do ravni verbalnega in fizičnega nasilja nad učitelji. Upravičeno je pozornost javnosti usmerjena v pojave medvrstniškega nasilja v šolah, a enako nesprejemljivo je nasilje nad pedagoškim osebjem.

Vprašanji:

– Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno predelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?

Da. Podpiramo zakonsko opredelitev ter zaščito strokovne avtonomije učiteljic in učiteljev v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

– Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja na delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?

Varnost pedagoškega osebja je treba okrepiti najprej z jasnim sporočilom, da nasilje v šolah, tako verbalno kot fizično, ni sprejemljivo in da ima tudi vsak zaposleni pravico do varnega delovnega okolja. To pomeni dosledno ukrepanje ob kršitvah, zagotovljeno pravno zaščito za pedagoško osebje ter podporo vodstva in ustanovitelja, da pedagogi pri soočanju v teh situacijah ne ostanejo sami. Ob tem pa je ključno vlagati v preventivo. Zato je potebno zagotviti več strokovne podpore v šolah, sistematično v dialogu delati z učenci in starši ter jasno opredeliti dolžnosti učencev ob njihovih pravicah. Dolgoročno varnost krepi predvsem spoštovanje do učiteljskega poklica, postavljene jasne meje dovoljenega in zaupanje v strokovno presojo pedagogov.

FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI

V zadnjih letih so se proračunska sredstva Ministrstva za kulturo, po dolgih letih stagniranja ali celo zniževanja, opazno povečevala, tako za programe varovanja kulturne dediščine, za ustvarjalni del kulturnih dejavnosti kot tudi za neinstitucionalni del kulturnih aktivnosti, kar v SVIZ pozdravljamo. V sindikatu smo prepričani, da je potrebno to smer financiranja ohraniti tudi v prihodnjih letih, če želimo ohraniti pozitivne učinke kulturnih dejavnosti na družbo.

Vprašanja:

– Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?

Da.

– Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

V Levici in Vesni se strinjamo, da je nujna krepitev strokovnega kadra v javnih zavodih na področju kulture. V tem mandatu smo število zaposlenih že postopno okrepili in izboljšali pogoje dela, s tem je treba nadaljevali tudi v prihodnje.

– Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih zavodih?

Da. Strinjamo se, da je smiselno oblikovati jasne standarde za strokovno področje kulture, ki bodo zagotavljali pregledno, utemeljeno in transparentno zaposlovanje ter načrtovanje kadrov v javnih zavodih. Ob tem pa je treba upoštevati raznolikost kulturnega sektorja, od muzejev in gledališč do knjižnic, arhivov in sodobnih umetniških praks. Zato je nujna širša strokovna in javna razprava, da se standardi oblikujejo premišljeno in prilagojeno posameznim podsektorjem, tako da bodo dejansko prispevali h kakovosti dela in stabilnosti institucij.

STABILNO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

Tako novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (2023) kot novi Zakon o visokem šolstvu (2025) prvič od nastanka samostojne države vsebujeta izjemno pomembne določbe o deležu javnih sredstev, ki jih država Slovenija namenja za delovanje visokega šolstva in javnih raziskovalnih inštitutov. SVIZ je aktivno sodeloval pri pripravi in za uveljavitev teh določb, saj gre za vsebinsko pomemben premik, ki omogoča bistveno višjo stopnjo predvidljivosti financiranja in posledično večjo stabilnost.

Vprašanje:

– Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?

Da. Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (2023) in visokem šolstvu (2025) zagotavljata večjo predvidljivost financiranja, stabilnost institucij in boljše pogoje za razvoj znanosti ter kakovostnega visokega šolstva. Določbe je treba ohraniti in dosledno uresničevati. Morebitnim spremembam, ki bi pomenile zniževanje ali razvrednotenje obstoječih finančnih zavez, bomo nasprotovali.

---

Gibanje Svoboda (odgovori prejeti 27. 2. 2027)

KAKOVOST JAVNEGA ŠOLSTVA

1. Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?

Da, v Gibanje Svoboda (v nadaljevanju: GS) se strinjamo, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema. GS je v aktualnem mandatu to jasno pokazala s spremembo sistemske zakonodaje.

Zavedamo se ključnega pomena dostopnega in kakovostnega javnega šolstva ter enakih možnosti za vse otroke in mladostnike, zato nedvoumno podpiramo javno mrežo vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki delujejo na podlagi najnovejših spoznanj stroke in v tesnem sodelovanju z vsemi deležniki vzgoje in izobraževanja – učitelji, ravnatelji, starši, učenci in sindikati, kot je SVIZ.

Javno izobraževanje je temelj socialne države, zagotavlja enake možnosti za vse otroke ne glede na socialni ali etnični izvor staršev ter krepi demokracijo, strpnost in zmanjševanje neenakosti v družbi. Prav zato smo v aktualnem mandatu (2022–2026) sprejeli konkretne ukrepe za krepitev javnih zavodov.

Kot pomemben primer izpostavljamo jasno ločitev javnih in zasebnih zavodov, ki izvajajo programe predšolske vzgoje, kar omogoča pluralnost ponudbe, hkrati pa ohranja prednost in stabilnost javne mreže vrtcev. Zasebni vrtci in šole so dobrodošlo dopolnilo kakovostnemu javnemu sistemu.
 

FINANCIRANJE JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA: IZBIRA MED MASLOM IN TOPOVI

2. Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za  izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?

Varnost državljank in državljanov je ena glavnih prioritet Gibanja Svoboda – enako kot javni sistem vzgoje in izobraževanja, raziskovalna dejavnost ter kultura, ki so ključni za kakovost življenja in razvoj družbe. Vzgoja in izobraževanje ostajata eden glavnih stebrov slovenske družbe. V aktualnem mandatu smo dokazali, da je naš cilj uravnotežena, odgovorna politika, kjer se varnost in znanje medsebojno krepita in ne izključujeta.

Dinamika rasti vlaganj v obrambo, tj. 3 % BDP do leta 2030, je določena z Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je junija lani potrdil državni zbor. Ta predvideva dvig sredstev za obrambo na 3% BDP do leta 2030, kar je tudi v skladu s predvideno dinamiko rasti obrambnih izdatkov med članicami zveze NATO. Omenjeno povečanje ne gre niti zdaj niti v prihodnje na račun pravic katerekoli družbene skupine, še najmanj pa ranljivih.

3. Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v  prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki  je pri 6 % BDP?

V Gibanju Svoboda smo v tekočem mandatu zagotovilo rekordna sredstva za gradnjo in prenovo vrtčevske ter šolske infrastrukture. Poleg novih investicij v državno srednje- šolsko infrastrukturo, je bil julija 2025 objavljen še javni razpis za sofinanciranje investicij v vzgojno-izobraževalno infrastrukturo v lasti lokalne samouprave v višini 160 milijonov evrov, kar je največji razpis te vrste doslej. Dodatno financiranje bomo nadaljevali tudi v prihodnjih perspektivah.

Zagotovitev deleža BDP Republike Slovenije ki je namenjen za razvoj in investicije v vzgoji in izobraževanju je dokaz, da v Gibanju Svoboda v praksi uresničujemo zavezo o krepitvi javnega šolstva – z modernizacijo objektov, zagotavljanjem varnih in sodobnih prostorov ter dolgoročno finančno stabilnostjo, ki bo krepila kakovost vzgojno izobraževalnega sistema.

4. Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

Gibanje Svoboda skupaj s koalicijskimi partnerji in v tesnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati, predvsem SVIZ, izvaja najobsežnejšo plačno reformo v javnem sektorju zadnjih let, ki je začela veljati 1. januarja 2025 in se postopno uresničuje do leta 2028.

Ta reforma prinaša opazno povišanje plač učiteljem začetnikom, vzgojiteljem, drugemu strokovnemu in podpornemu osebju v vrtcih, šolah ter visokošolskih učiteljih in raziskovalcih na fakultetah. Skupno se plače v vzgoji in izobraževanju v povprečju zvišujejo za okoli 20–28 % (odvisno od izhodiščnega razreda in naziva), kar neposredno izboljšuje privlačnost poklica in zmanjšuje odtok kadra.

Za spodbujanje dodatnega kariernega razvoja in motivacijo izkušenih strokovnih delavcev je bil s soglasjem SVIZ uveden nov strokovni naziv višji svetnik. Ta naziv je umeščen za nazivom svetnik in predstavlja četrti, najvišji nivo v karierni poti strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Omogoča nadaljnje napredovanje po pridobitvi naziva svetnik, z višjim vrednotenjem dela, dodatnimi točkami za strokovne dosežke in boljšo plačno uvrstitev, kar krepi dolgoročno zadržanje kakovostnih kadrov v sistemu.

Poleg tega reforma vključuje boljše vrednotenje povečane učne/pedagoške obveznosti, manj administracije in druge ukrepe za zmanjšanje obremenitev. Ti koraki skupaj naslavljajo pomanjkanje kadra na sistemski ravni – z boljšim plačilom, jasnejšimi kariernimi potmi in izboljšanimi delovnimi pogoji – ter zagotavljajo, da bo javno šolstvo tudi v prihodnje privlačno za mlade strokovnjake.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanja je reševanje problematike pomanjkanja vzgojiteljskega in učiteljskega kadra tekom aktualnega mandata naslovilo s številnimi ukrepi, med katerimi izpostavljamo:

– junija 2025 sprejeto novelo ZOFVI s katero je omogočeno, da se pogodba o dopolnilnem delu za vzgojno-izobraževalno, projektno in razvojno oziroma raziskovalno delo lahko sklene  pri istem delodajalcu;

– kontinuirano in okrepljeno štipendiranje vpisanih v pedagoške študijske programe od vključno študijskega leta 2022/23 dalje;

– kontinuirano financiranje pripravniške sheme za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja, za katero je značilno podprto in postopno uvajalno obdobje z zagotovljenim mentorstvom;

– krepitev sistema študijskih programov za izpopolnjevanje, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih pedagoških kadrov;

– krepitev sistema nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja;

– s konzorcijem Univerz v Ljubljani, Mariboru in Kopru je MVI leta 2023 podpisalo pogodbo za izvedbo projekta za posodobitev pedagoških študijskih programov. Projekt se bo zaključil junija 2026, cilj projekta pa je pripraviti predlog posodobljenih pedagoških študijskih programov.

V naslednjem mandatu si bo Gibanje Svoboda prizadevalo za krepitev ukrepov, ki bodo nadalje izboljšali privlačnost učiteljskega poklica:

– povečali bomo krog upravičencev za štipendije za pedagoške poklice;

– okrepili pripravniško shemo z dodatnim usposabljanjem in mentorji, ki bodo prispevali zmanjšanju stisk učiteljev začetnikov;

– razširili bomo nabor upravičencev za študijske pomoči pri prekvalifikacijah in dokvalifikacijah;

– z digitalnimi rešitvami in uporabo orodij umetne inteligence bomo zmanjšali administrativno delo in olajšali proces priprave na pouk;

– izboljšali bomo programe nadaljnjega usposabljanja za vodstvo in strokovne delavce šol in vrtcev;

– spodbujali bomo zagotavljanje stanovanj v okviru sheme za prvo reševanje stanovanjskega problema mladih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE VRTCE IN ŠOLE

5. Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

V Gibanju Svoboda podpiramo integracijo tujcev in vključevanje otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni proces na sistemski ravni, kar odražajo tudi spremembe področne zakonodaje v aktualnem mandatu.

Zakon o vrtcih (ZVrt)  določa, da za otroke, ki eno leto pred vstopom v OŠ še niso vključeni v vrtec, vrtec zanje organizira krajši program v obsegu 240 ur letno, ki ga v celoti krije proračun Republiki Slovenije in je za starše brezplačen. Ta ukrep zajema tudi integracijo otrok priseljencev. Novela ZVrt je prinesla tudi ukrep vključevanja otrok s posebnimi vzgojno izobraževalnimi potrebami v vrtec na podlagi mnenja CSD. Otroka morajo starši vključiti v krajši program, sicer sledijo ukrepi za zaščito otroka, ki jih določa zakonodaja.

Aktualna sprememba 50. člena Zosn po novem omogoča njihovo postopno vključevanje v obvezni program osnovne šole ob hkratni socializaciji in integraciji v skupini sovrstnikov govorcev slovenščine. To pomeni, da so učenci ob všolanju v osnovno šolo primarno vključeni v začetni pouk slovenščine in pri urah začetnega pouka slovenščine preživijo več ur dnevno, postopno, ko so dovolj jezikovno opolnomočeni, pa vstopajo k tistim uram predmetov obveznega programa, kjer lahko sledijo pouku, s čimer je hkrati omogočena tudi socializacija in integracija v skupino sovrstnikov govorcev slovenščine.

Novela ZOsn uvaja tudi prenovljen razširjeni program osnovne šole, v okviru, katerega šola lahko avtonomno načrtuje aktivnosti, ki so potrebne za uspešno podporo vseh vključenih učencev, tudi s posebnim poudarkom na vključevanju priseljencev. V okviru dopolnilnega izobraževanja za učence priseljence iz drugih držav v povezavi z 8. členom Zakona o osnovni šoli MVI šolam financira dodatne ure slovenščine oziroma začetni pouk slovenščine.  

Glede na povečano število otrok priseljencev bomo okrepili podporo učiteljem in šola na kadrovskem finančnem področju. V okviru načrtovanih projektov pa bodo razviti novi modeli postopnega vključevanja priseljencev.

6. Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?

Rešitve vidimo v spremembah normativov za izvajanje programa osnovne šole, ki bodo povezane tudi z delovnimi mesti za delo s priseljenci. Na področju romske skupnosti izzive rešujemo s t. i. romskim pomočnikom.

V srednjih šolah bomo preizkusili modele daljšega postopnega vključevanja dijakov tujcev s povečanjem števila ur slovenščine.

STROKOVNA AVTONOMIJA UČITELJSTVA IN VARNOST DELOVNIH MEST

7. Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno predelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?

Polje strokovne avtonomijo mora biti jasno opredeljeno, delo učiteljev pa v skladu z vzgojnoizobraževalnimi načrti, zakoni in politiko države na tem pdročju. V Gibanju Svoboda si prizadevamo tudi za nadaljnjo dopolnitev ZOFVI v delu, ki ščiti nevtralnost vzgojno-izobraževalnega prostora in omejuje politično in konfesionalno dejavnost v vrtcih in šolah.

8. Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja na delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?

Za Gibanje Svoboda je ničelna toleranca do nasilja absolutnega pomena, zato si bomo prizadevali za jasne protokole ukrepanja ob medvrstniškem in spletnem nasilju. Šola mora biti okolje, v katerem nasilnež nosi posledice, žrtev pa dobi ustrezno zaščito. To velja tako za otroke kot pedagoške delavce.

Za umirjanje nasilnega vedenja so ključni sistematična uporaba vzgojnih in preventivnih programov za ozaveščanje mladih in preprečevanje nasilja, mediacija kot kultura in način mirnega reševanja sporov ter okrepitev svetovalnih služb v šolah. Potrebno je tudi ukrepanje na področju uporabe družbenih omrežij, zato bomo omejili njihovo uporabo za mlajše od 15 let (točna starostna omejitev je še predmet usklajevanj).

FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI

9. Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?

Kultura in jezik sta temelj suverenosti. Prav vlada pod vodstvom Gibanja Svoboda je po desetletjih stagnacije zagnala največji investicijski cikel v kulturno infrastrukturo v zgodovini samostojne Slovenije. Pristopili smo k izvedbi prenove SNG Drama Ljubljana, gradnji NUK II ter gradnji Centra Rotovž v Mariboru. Zaključujeta se tudi gradnja novega arhiva v Mariboru in posodobitev prostorov SNG Maribor.

Sredstva za kulturo morajo biti zadostna in stabilna, da se lahko področje razvija v skladu s časom. Z načrtnimi razpisi za investicije v kulturno infrastrukturo (kulturni domovi, knjižnice, večnamenske dvorane) bomo podprli lokalne skupnosti.

Priznavamo tudi izjemen pomen ljubiteljske kulture (gasilske godbe, pevski zbori), ki je hrbtenica družabnega življenja na podeželju. Zagotovili bomo stabilno financiranje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ter podporo mentorjem.

Podpiramo ohranitev sedanje ravni financiranja in postopno krepitev vlaganj, saj kultura pomembno prispeva k družbeni koheziji, razvoju ustvarjalnih industrij, turizmu ter mednarodni prepoznavnosti Slovenije. Poseben poudarek namenjamo dostopnosti kulture po vsej državi in digitalizaciji kulturnih vsebin.

10.  Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

Pri organiziranju javnih mrež je potrebno stremeti k razpršenosti zavodov po celotni Sloveniji, s prednostnim zaposlovanjem strokovnih kadrov. Iz tega vidika je v regijah na nekaterih področjih kulture smiselno širiti mrežo v obliki podružnic (npr. v primeru arhivov in depojev), s čimer se več sredstev lahko nameni za zaposlovanje strokovno usposobljenega kadra. Zagovarjamo tudi bolj uravnoteženo zaposlovanje v Zahodni in Vzhodni kohezijski regiji. Hkrati se je potrebno zavedati, da je pomanjkanje kadrov na vseh področij realen problem, ki nima hitrih rešitev.

11.  Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih zavodih?

Podpiramo transparentno zaposlovanje v kulturi in zagotavljanje ustreznih kadrov za izvajanje javnih služb in programov javnih zavodov, a ne na račun krčenja ali stagniranja programskih, tehničnih sredstev oziroma sredstev za nakup gradiva. Nova zaposlovanja morajo biti premišljena in opravičena.

STABILNO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

12.   Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?

Trenutna vlada se je že od vsega začetka zavzemala za krepitev javnega visokošolskega in znanstveno-raziskovalnega sistema v Sloveniji. Nov Zakon o visokem šolstvu (ZViS), ki prinaša postopen dvig sredstev za visokošolsko dejavnost do 1,5 % BDP, in sprejeta novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki prinaša postopen dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije na 1,25 % BDP, sta ključna resorna zakona za nadaljnji razvoj obeh področij. In država se je tokrat zavezala k dvigu sredstev, ki ne bo odvisen od vsake vlade posebej. Pri tej strateški odločitvi bomo vsekakor vztrajali.

VPRAŠANJA SVIZ-a POLITIČNIM STRANKAM IN LISTAM PRED VOLITVAMI V DRŽAVNI ZBOR (poslana na e-naslove strank in list 17. februarja 2026)

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je najštevilčnejši sindikat v naši državi in zastopa interese več kot 35 tisoč članic in članov, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v kulturi, raziskovalni dejavnosti in sociali. Skladno z že uveljavljeno prakso iz sindikata pred vsakimi državnozborskimi volitvami na politične stranke naslovimo vprašanja, ki so povezana s širšimi ali ožjimi interesi našega članstva in aktualnimi izzivi. Prepričani smo, da lahko odgovori strank na ta vprašanja in njihova stališča našemu članstvo olajšajo izbiro na volitvah. V nadaljevanju vam torej posredujemo naša vprašanja, vaše odgovore pa bomo sproti, kot jih bomo prejemali, objavljali na naši spletni strani www.sviz.si ter z njimi seznanili tudi naše članstvo ter javnost.
 

KAKOVOST JAVNEGA ŠOLSTVA

SVIZ je od svoje ustanovitve v letu 1990 odločen zagovornik kakovostnega javnega šolstva. Verjamemo in vemo, da je javno izobraževanje pravica, ki jo mora vsem otrokom zagotoviti država. Le javno izobraževanje zagotavlja otrokom enake možnosti šolanja ne glede na socialno ali etnično pripadnost njihovih staršev. Kakovostni javni vrtci in šole so eden od temeljnih stebrov socialne države in bistvene pri utrjevanju demokracije, prispevajo k zmanjševanju neenakosti v družbi, usmerjajo mlade k dialogu in medsebojni strpnosti. V SVIZ-u zasebnemu šolstvu ne nasprotujemo, a ga razumemo kot dopolnilo javnemu, ki prispeva k izbiri med različnimi pedagoškimi principi in svetovnonazorskimi prepričanji staršev, otrok in mladostnikov.

Vprašanje:

– Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?

FINANCIRANJE JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA: IZBIRA MED MASLOM IN TOPOVI

V SVIZ vemo, da je predpogoj za utrjevanje kakovostnega javnega izobraževanja zagotavljanje ustreznega in stabilnega deleža javnih izdatkov zanj. Brez ustreznega in dolgoročno stabilnega javnega financiranja ni kakovostnih učiteljev in učiteljic, ni kakovostnih programov, ni ustrezne infrastrukture, ni kakovostnega javnega izobraževanja. Po podatkih SURS je bil delež izdatkov v BDP za formalno izobraževanje pred dvajsetimi leti, v letih 2005 in 2006, 5.7 odstotka in od takrat ni bil nikoli presežen, v letu 2023 je znašal 5.10, v letu 2024 pa 5.15 odstotka. V SVIZ smo zaskrbljeni za prihodnost javnega izobraževanja, saj napoved o hitrem in izdatnem povečevanju javnih sredstev za oboroževanje in obrambo, v Evropi in Sloveniji, predstavlja tveganje, da se bomo v prihodnjih letih od zaželenega cilja za izobraževanje – tega UNESCO postavlja pri 6 % BDP – prej oddeljevali kot približevali. Če se to zgodi, se bo, ob pomanjkanju javnih sredstev, povečeval pritisk najpremožnejšega dela prebivalstva na ustanavljanje dobrih, a plačljivih, zasebnih šol in vrtcev, ki bi iz javnih šol potegnile tudi kakovostnejši del učiteljstva. Temu prehodu bo sledil dodatni padec kakovosti v javnem izobraževanju.

Vprašanja:

– Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?

– Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki je pri 6 % BDP?

– Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE VRTCE IN ŠOLE

Število otrok priseljencev v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih se v zadnjem desetletju neprestano povečuje, obenem pa ti otroci prihajajo iz vse bolj jezikovno in kulturno raznolikih okolij. Zaposleni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah opozarjajo, da omenjenim spremembam niso sledile tudi ustrezne sistemske prilagoditve na ravni države. Na pomanjkljivo sistemsko podporo – zlasti na področju učenja slovenskega jezika in drugih podpornih mehanizmov – hkrati kažejo podatki, da so učni dosežki otrok priseljencev v povprečju slabši kot dosežki njihovih vrstnikov. Kot opozarja učiteljstvo, manjkajo jasen sistemski model vključevanja otrok priseljencev na ravni države, ustrezno organizirano in dovolj obsežno učenje slovenščine, dodatni strokovni profili zaposlenih ter normativi, ki bi upoštevali večjo zahtevnost dela v jezikovno in kulturno heterogenih oddelkih. Podpora otrokom priseljencem je namreč neenakomerna in pogosto odvisna od posameznih zavodov ali dodatne prizadevnosti zaposlenih, predvsem na račun njihovih povečanih obremenitev. To dolgoročno ogroža kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. V SVIZ pričakujemo jasne in konkretne odgovore, kako boste prevzeli odgovornost za sistemsko ureditev vključevanja otrok priseljencev ter ob tem zagotovili ustrezne delovne pogoje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Vprašanji:

– Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

– Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?

STROKOVNA AVTONOMIJA UČITELJSTVA IN VARNOST DELOVNIH MEST

V SVIZ že leta opozarjamo, da položaj učitelja kot strokovnjaka, ki na podlagi znanja, izkušenj in pedagoške presoje izbira metode in oblike dela, ni ustrezno opredeljen, da strokovna avtonomija učiteljic in učiteljev ni ustrezno varovana s predpisi in v zakonodaji celo ni jasno opredeljena. V strokovno avtonomijo vse pogosteje posegajo starši in drugi zunanji akterji, zakonodaja pa jim ne postavlja meje, ki je ni dopustno prestopiti. Ti posegi v strokovna ravnanja učiteljstva se lahko stopnjujejo tudi do ravni verbalnega in fizičnega nasilja nad učitelji. Upravičeno je pozornost javnosti usmerjena v pojave medvrstniškega nasilja v šolah, a enako nesprejemljivo je nasilje nad pedagoškim osebjem.

Vprašanji:

– Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno predelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?

– Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja ma delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?

FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI

V zadnjih letih so se proračunska sredstva Ministrstva za kulturo, po dolgih letih stagniranja ali celo zniževanja, opazno povečevala, tako za programe varovanja kulturne dediščine, za ustvarjalni del kulturnih dejavnosti kot tudi za neinstitucionalni del kulturnih aktivnosti, kar v SVIZ pozdravljamo. V sindikatu smo prepričani, da je potrebno to smer financiranja ohraniti tudi v prihodnjih letih, če želimo ohraniti pozitivne učinke kulturnih dejavnosti na družbo.

Vprašanja:

– Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?

– Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

– Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih zavodih?

STABILNO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

Tako novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (2023) kot novi Zakon o visokem šolstvu (2025) prvič od nastanka samostojne države vsebujeta izjemno pomembne določbe o deležu javnih sredstev, ki jih država Slovenija namenja za delovanje visokega šolstva in javnih raziskovalnih inštitutov. SVIZ je aktivno sodeloval pri pripravi in za uveljavitev teh določb, saj gre za vsebinsko pomemben premik, ki omogoča bistveno višjo stopnjo predvidljivosti financiranja in posledično večjo stabilnost.

Vprašanje:

– Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?

---

ODGOVORI STRANK (objavljamo jih po vrstnem redu prejema ter brez kakršnega koli poseganja v besedilo (lektoriranje, pravopisne napake …)).

Socialni demokrati (odgovori prejeti 20. februarja 2026)

Stališča Socialnih demokratov do vprašanj SVIZ

Socialni demokrati verjamemo, da sta javno izobraževanje in kultura temelj socialne države. Ne gre za strošek, temveč za investicijo v družbo, enake možnosti in demokracijo. Zato na vprašanja SVIZ odgovarjamo jasno in brez izmikanja.

Javno šolstvo mora ostati hrbtenica sistema.
Ne pristajamo na tiho privatizacijo ali razgradnjo javnega sistema. Javni vrtci in šole so garant enakih možnosti. Zasebne pobude lahko obstajajo kot dopolnilo, nikakor pa ne kot nadomestek ali privilegirana alternativa.

Izobraževanje, znanost in kultura ne smejo postati kolateralna škoda obrambnih izdatkov.
Rast sredstev za obrambo ne sme pomeniti stagnacije ali realnega padca vlaganj v znanje. Če bomo kot družba vlagali več v varnost, moramo hkrati še bolj vlagati v prihodnost – v šole, univerze, raziskovanje in kulturo.

Podpiramo približevanje 6 % BDP za izobraževanje.
Slovenija mora doseči priporočila UNESCA. V našem programu smo se zavezali k povečanju deleža sredstev za izobraževanje na 25 % državnega proračuna. To ni simbolična številka, temveč politična prioriteta.

Pomanjkanje kadra je alarmantno.
Učiteljski poklic mora znova postati cenjen in privlačen. Dokončno bomo uveljavili 4. strokovni naziv, zmanjšali administrativne obremenitve, izboljšali pogoje dela in uvedli ciljno štipendiranje za deficitarne profile. Brez močnega učiteljstva ni kakovostnega šolstva.

Vključevanje otrok priseljencev mora postati sistemsko urejeno.
Ne more biti prepuščeno posamezni šoli ali entuziazmu zaposlenih. Zagotovili bomo nacionalni model vključevanja, financirano učenje slovenščine kot drugega jezika, dodatne strokovne kadre in prilagojene normative tam, kjer je delo zahtevnejše.

Strokovna avtonomija učiteljev mora biti zakonsko zaščitena.
Podpiramo dopolnitev zakonodaje, ki bo jasno opredelila in zaščitila strokovno presojo učiteljev. Nedopustno je, da so pedagoški delavci izpostavljeni pritiskom ali celo nasilju brez ustrezne pravne zaščite.

Varnost zaposlenih ni pogajalska kategorija.
Vzpostaviti je treba jasne protokole ob nasilju, zagotoviti pravno pomoč in okrepiti svetovalne službe. Šola mora biti varen prostor – za učence in za zaposlene.

Kultura potrebuje stabilnost, ne cikličnih kriz.
Ohranili bomo sedanjo raven financiranja kulture in jo postopno krepili. Zavzemamo se za večletne programe, transparentne razpise in depolitizacijo upravljanja.

Položaj samozaposlenih v kulturi zahteva sistemsko reformo.
Prenoviti je treba njihov status, zagotoviti socialno varnost, uvesti drsni status in karierno dinamiko. Kulturni ustvarjalci niso strošek, temveč nosilci družbenega razvoja.

Visoko šolstvo in raziskovanje morata imeti stabilno financiranje.
Podpiramo ohranitev zakonskih določb, ki zagotavljajo predvidljivo financiranje univerz in raziskovalnih inštitutov. Nasprotovali bomo vsakemu poskusu njihovega krčenja.

Socialni demokrati zagovarjamo jasno izbiro: močna javna infrastruktura znanja, zaščitena strokovna avtonomija, stabilno financiranje in razvojna kulturna politika.

To ni retorika, temveč programska zaveza.

Z lepimi pozdravi,

---