Name: Bojan Požun
Date registered: 20. 11. 2012
Tekmovanje bo potekalo v soboto, 24. januarja 2026, na smučišču Jakec Trije Kralji. Smučišče Jakec Trije Kralji leži na jugovzhodnem delu Velikega vrha na nadmorski višini med 1200 in 1347 metrov nadmorske višine, kjer se razprostirajo 4 smučarske proge. Iz centra Slovenske Bistrice je oddaljeno približno 18 km. Smučišče ponuja urejeno parkirišče za avtomobile in avtobuse, ki se nahaja pri hotelu Jakec Trije Kralji.
OPOMBE: tekmovanje poteka na na progi št. 3 (Veliki Vrh), parking cona P za avtobuse pred nogometnim igriščem (označeno s tablo ob prihodu)
| Kosilo 1 | Kosilo 2 | Kosilo 3 (vegi) |
| Pohorski lonec | Juha, glavna jed(ocvrt piščanec, pečen krompir), solata | Vegetarijanski meni |
Tekmovanje bo potekalo v petih starostnih kategorijah, ločeno po spolu (ženske in moški) ekipno po območjih:
1. kategorija: letnik 1966 in starejši
2. kategorija: letnik 1967 do 1974
3. kategorija: letnik 1975 do 1982
4. kategorija: letnik 1983 do 1990
5. kategorija: letnik 1991 in mlajši
Pri posameznikih je 10 kategorij.
Prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji prejmejo medalje.
Merjenje časov izvaja timing ekipa smučišča Jakec.
Zmagovalna ekipa prejme prehodni pokal, ki ga ima v lasti do prihodnjega 12. prvenstva SVIZ – a v veleslalomu.
Prijavljeni tekmovalci , tekmovalke in spremljevalci morajo biti člani SVIZ- a.
Tekmovanje v tekmovalnih smučarskih dresih ni dovoljeno.
Organizator tekmovanja je SVIZEC športne dejavnosti najmlajših, izvajalec tekme pa smučišče Jakec Trije Kralji.
POMEMBNO: Sindikalni zaupniki izpolnjene obrazce s prijavami pošljite predsednikom območnih odborov do SREDE, 14. 1. 2026
Matej Berk, Jure Pirš,
Organizatorja tekmovanja
Dragi članice in člani, spoštovani obiskovalci naše spletne strani!
Ob prihajajočih praznikih vam želimo, da vas obdajo toplina, mir in sproščenost, ki jih prinašajo ti čarobni dnevi. Naj bo vaš dom napolnjen z veseljem in optimizmom, vaš pogled na prihodnost pa obarvan s pogumom in za-upanjem.
Naj bo leto 2025 napolnjeno z uspehi, zdravjem in lepimi trenutki, ki nas bodo navdihovali in osrečevali.
Hvala, da ste bili del naše zgodbe v iztekajočem se letu. Skupaj z vami gradimo boljši jutri, poln priložnosti, skupnih dosežkov in pozitivnih zgodb.
Tajništvo Glavnega odbora bo med božično-novoletnimi prazniki zaprto. Znova bomo z vami od 5. januarja naprej.
RAZMISLEK!
Vsi člani SVIZ, ki to berete, razmislite!
– Ali je dosedanji način delovanja Sviza ustrezen, ali odraža interese in poglede članstva?
– V kolikšni meri smo izpolnili konkretne cilje, ki smo si jih zastavili v programskih dokumentih?
– Če pot ni ustrezna, kaj bi morali spremeniti, da bi bila?
– Cilj teh razprav, h katerim moramo spodbuditi celotno sindikalno telo, sindikalne konference, območne odbore, sindikate zavodov, je, da bi na kongresu potrdili ali zavrnili prehojeno pot in se dogovoril, kam želimo iti.
– Kako? Ena od relevantnih poti za ovrednotenje uspešnosti našega dela je, da pogledamo, kako smo uresničevali cilje, ki smo si jih zastavili na zadnjem kongresu leta 2022.
Programske usmeritve Sviza za mandatno obdobje 2022–2026 in uresničevanje le-teh. Navajam jih spodaj:
– Odprava plačnih nesorazmerij pri zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi ter odprava anomalij v spodnji tretjini plačne lestvice;
– Aktivno sodelovanje sindikatov v boju proti podnebnim spremembam je v neposrednem interesu delavk in delavcev;
– Za reformo, ki utrjuje in krepi javno vzgojo in izobraževanje, strokovno avtonomijo učiteljstva in sodelovanje strokovnjakov praktikov pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega sistema;
– Na državo (na izvršilno in zakonodajno oblast) sistematično naslavljati predloge in zahteve, naj odpravlja razloge za pomanjkanje pedagoškega in drugega strokovnega, administrativnega, računovodskega in tehničnega osebja v vrtcih, šolah, na univerzah, v dijaških domovih in zavodih;
– Krepitev zaposlenosti in izboljševanje pogojev dela v kulturnih dejavnostih;
– Izboljšati vrednotenje dela v visokem šolstvu in znanosti ter krepiti njun pomen v družbi;
– V socialno-varstvenih zavodih vztrajati pri izboljšanju pogojev dela, v prvi vrsti pri uveljavitvi izboljšanih standardov in normativov, ter zahtevati ustreznejše vrednotenje dela za pedagoški del strokovnega osebja in zaposlenih v plačni skupini J;
– Intenzivna krepitev stavkovnega sklada SVIZ;
– Široka, demokratična razprava članstva in organov sindikata o organiziranosti SVIZ.
Članice in člani najvišjega organa Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) med dvema kongresoma so se 20. in 21. oktobra 2025 na Rogli zbrali na redni jesenski seji. Dvodnevno zasedanje glavnega odbora, ki ga je vodila predsednica Marjana Kolar, je bilo namenjeno obravnavi skupno enajstih točk dnevnega reda, v ospredju pa so bile priprave na 12. kongres Sviza, razprava o organizacijskih in vsebinskih usmeritvah sindikata v prihodnjem mandatnem obdobju, teme, povezane z implementacijo novega plačnega sistema, ter tudi bližajoči se kongres Konfederacije sindikatov javnega sektorja, katere član je ob še drugih sedmih tudi naš sindikat.
Zbrani so uvodoma potrdili ugotovitveni sklep o poimenski sestavi glavnega odbora, saj se je dozdajšnji dolgoletni predsednik enega od območnih odborov upokojil, pregledali pa so tudi realizacijo sklepov prejšnjih sej ter potrdili zapisnike. Ob predstavitvi poročila, ki ga je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj podal neposredno na seji, je zdaj 53-članski glavni odbor analiziral aktualno delovanje sindikata, ob tem pa je bilo v razpravi precej pozornosti namenjene napovedanemu izplačilu tako poimenovane božičnice, dogovoru sindikatov in vlade o solidarnostni pomoči, dogajanju, povezanem s pokojninsko reformo, pogajanjem o delovni uspešnosti in plačilu povečane učne obveznosti.
V uvodu v svoje poročilo je glavni tajnik ob zgledu učiteljskih sindikatov v ZDA, ki so skupaj z drugimi civilnodružbenimi organizacijami 18. oktobra 2025 pripravili enega največjih protestov v zgodovini države, poudaril pomembno vlogo sindikatov v družbenem dogajanju. Ob ključni pobudi ameriških učiteljskih sindikatov AFT (American Federation of Teachers) in NEA (National Education Association) v družbenem odporu proti avtoritarni politiki tamkajšnje oblasti je pod okriljem gibanja »No Kings« na ulice prišlo več kot sedem milijonov ljudi. Protesti so usmerjeni proti omejevanju državljanskih pravic, napadom na javno šolstvo, cenzuri in uničevanju institucij demokratične družbe. Učitelji so poudarili, da ne branijo le svoje poklicne pravice, temveč tudi pravico do izobraževanja in svobode učenja, ki sta temelj demokracije. Vlada v ZDA namreč zmanjšuje sredstva za javne šole, ukinja programe za enakost, omejuje akademsko svobodo in spreminja volilne okraje, da bi utrdila oblast. V odziv na to je tudi Izobraževalna internacionala (Education International) sprejela resolucijo, ki obsoja napade na javno izobraževanje in demokracijo v ZDA ter poziva k mednarodni solidarnosti. Gibanje »No Kings« tako prerašča nacionalne meje in postaja simbol globalnega odpora proti avtoritarnosti ter zagovora demokratičnih vrednot, ki jih poosebljata javno šolstvo in sindikalno delovanje.
V nadaljevanju predstavitve poročila o delovanju Sviza v minulem obdobju od zadnje seje je Branimir Štrukelj izpostavil še skorajšnje ponovno odločanje o predlogu Zakona o vrtcih v Državnem zboru RS, zatem ko je bil na že potrjeni zakon naknadno izglasovan odložilni veto Državnega sveta. V Svizu smo se s cenjeno pomočjo naših sindikalnih zaupnic in zaupnikov ob številnih aktivnostih, ki smo jih izpeljali od letošnje pomladi, ves čas odločno zavzemali, da bi bila možnost povečanega števila otrok v oddelkih za dva otroka nad predpisani normativ odpravljena. Za sindikat je torej ključno, da se t. i. fleksibilni normativ ukine, saj bi tako okrepili kakovost predšolske vzgoje in izboljšali pogoje dela v vrtcih. Normativ je bil namreč pred dvajsetimi leti uveden kot začasna izjema zaradi prostorske stiske v vrtcih, zdaj pa ni več potreben. Število otrok se zmanjšuje, prostorskih težav ni več, ohranjanje zvišanih normativov pa po prepričanju Sviza pomeni le varčevanje na račun kakovosti predšolske vzgoje in delovnih pogojev zaposlenih.
Kot naslednjo temo je glavni odbor obravnaval trenutno dogajanje, povezano s pokojninsko reformo, glavni tajnik pa je ob tem podčrtal skupno stališče šestih reprezentativnih sindikalnih central – med njimi Konfederacije sindikatov javnega sektorja, katere član je Sviz –, da reformo podpirajo, saj prinaša pomembne koristi predvsem tudi za najbolj ranljive skupine. Po mnenju sindikatov je bila reforma oblikovana s širokim družbenim soglasjem in predstavlja uravnotežen paket ukrepov, ki ohranja pravičnost sistema ter izboljšuje socialno varnost starejših. Med ključnimi pridobitvami so ohranitev 40-letne delovne dobe, ugodnejše pogoje za upokojitev žensk in moških, višje odmerne odstotke ter dvig invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin že z letom 2026. Zavrnitev reforme na referendumu bi pomenila izgubo teh izboljšav, vključno z načrtovanim povečanjem pokojninske osnove in uvedbo zimskega dodatka za upokojence. Reforma po njihovih besedah tudi ne slabša položaja tistih, ki delajo v zahtevnih poklicih, kot so gasilci in vojaki, ter zagotavlja pošteno usklajevanje pokojnin z rastjo plač in inflacijo. Sindikati smo zato pozvali, naj se reforme ne blokira z referendumom, saj predstavlja družbeno odgovorno rešitev, ki krepi solidarnost in varnost vseh generacij.
»Seznanjamo vas, da so še na voljo prosta mesta za udeležbo na regionalnem posvetu »Zakaj in kako se spreminja pokojninski in invalidski sistem?«, ki bo v okviru projekta KSJS »S socialnim dialogom do še boljšega javnega sektorja« izpeljan v sredo, 5. novembra 2025, z začetkom ob 15.00 uri, na Ekonomski fakulteti (Plava dvorana), Kardeljeva ploščad 17, Ljubljana. Prijava na posvet je možna preko spletne prijavnice: tukaj, povezava do registracijskega obrazca pa je tudi na priloženem vabilu.«
Glavni tajnik Sviza se je v poročilu dotaknil napovedanega izplačila t. i. božičnice oziroma zimskega regresa, kot predlagamo sindikati, da naj bi se prejemek imenoval. Članice in člane je seznanil s potekom pogovorov med vlado, sindikati in delodajalci ter izpostavil temeljna razhajanja. Poudaril je skupno stališče sindikatov, ki nasprotujejo vladnemu predlogu, po katerem bi lahko podjetja v likvidnostnih težavah izplačala le 160 evrov zimskega regresa, saj takšna ureditev ruši načelo enakosti zaposlenih. Sprejemljiva izjema je le možnost zamika izplačila do 31. marca, ne pa znižanje zneska. Sindikati vztrajajo, da mora biti zimski regres obvezen, enak za vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, neobdavčen in brez prispevkov, po vzoru letnega regresa. Ob tem podpirajo uvedbo nove pravice delavcev, a zahtevajo, da se kot minimalna višina postopno določi minimalna plača, s čimer bi prejemek postopno postal prava 14. plača, kot jo poznajo v drugih evropskih državah. Sindikati tudi predlagajo, da se zimski regres trajno ne všteva v dohodek pri uveljavljanju socialnih transferjev, da se izplača enkratno in izključno na transakcijski račun, ter da se v primeru insolventnosti šteje kot prednostna terjatev delavca. Prav tako zahtevajo, da se sredstva za izplačilo zagotavljajo v državnem proračunu za vse javne in posredne proračunske uporabnike, ne le za leto 2025. Z uvedbo teh dopolnitev bi bil zakon po mnenju sindikatov trajnejši, pravičnejši in bolj v skladu s socialnimi cilji, ki jih zasleduje. Nadaljnja razprava socialnih partnerjev o tem vprašanju je predvidena na seji Ekonomsko-socialnega sveta 27. oktobra 2025.
V sklepnem delu poročanja o aktualnem dogajanju v sindikatu je glavni tajnik spregovoril o konfliktnih pogovorih sindikatov in vlade glede solidarnostne pomoči. Vladna stran je kategorično zavračala, da bi se cenzus za upravičenost do solidarnostne pomoči razlikoval glede na članstvo v sindikatu, sindikati smo pri tem vztrajali. V skladu z doseženim dogovorom višina solidarnostne pomoči ostaja nespremenjena, medtem ko se cenzus za upravičenost dviguje: s 100 na 120 odstotkov minimalne plače za vse upravičence ter s 140 na 168 odstotkov minimalne plače za člane sindikatov, podpisnikov aneksov h kolektivnim pogodbam. Dogovor torej ohranja razlikovanje med člani in nečlani sindikatov ter predstavlja rezultat socialnega dialoga med vlado in sindikati. Glavni tajnik se je dotaknil še finančnih učinkov aktualne reforme plačnega sistema v javnem sektorju in pri tem članicam in članom predstavil tudi vpliv na zbrano sindikalno članarino.
Na jesenski seji glavnega odbora je bila ena osrednjih točk namenjena pripravam na 12. kongres Sviza, ki bo potekal prihodnje leto, 23. in 24. novembra 2026. Članice in člani so se najprej seznanili z nekaterimi temeljnimi volilnimi opravili, o katerih je spregovorila pomočnica glavnega tajnika Nadja Götz, zatem pa so si izmenjali mnenja o delu sindikata v aktualnem mandatnem obdobju 2022–2026.
Strinjali so se, da je treba že začeti tudi široko razpravo med članstvom o ustreznosti temeljnih dokumentov sindikata, načel, vrednot in organizacijske strukture Sviza, pa tudi o kandidatkah in kandidatih za funkcije v naslednjem mandatnem obdobju. Predsedniki in predsednice območnih odborov ter sindikalnih konferenc bodo, kot je predvideno s sklepom s seje, razprave v prihodnjih mesecih organizirali na ravni svojega delovanja, zbrani odzivi pa bodo v pomoč izvršilnemu in glavnemu odboru pri oblikovanju programskih in organizacijskih usmeritev sindikata za prihodnje obdobje. Razprava, ki bo v prihodnjih mesecih torej potekala na ravneh sindikatov zavodov, območnih odborov, sekcij in sindikalnih konferenc, naj bi temeljila na vprašanjih, ali so vrednote, načela in načini delovanja Sviza še vedno ustrezni in ali jih sindikat tudi dejansko živi v praksi; ali zdajšnja organizacijska struktura omogoča učinkovito zastopanje interesov članstva, ali pa jo je treba prilagoditi; kateri so predlogi za prihodnje delovanje in kdo so morebitni kandidati za vodilne funkcije v naslednjem obdobju.
Članice in člani glavnega odbora so na tokratni seji že nanizali nekatera vprašanja in teme, ki naj jih Sviz vključi v svoje prihodnje usmeritve, in sicer so izpostavili predvsem naslednje:
– zaščita sredstev za javno šolstvo, znanost in kulturo v luči napovedanega povečevanja izdatkov za oboroževanje;
– vpliv umetne inteligence na delovna mesta in zaščito avtorskih pravic;
– sistemske ukrepe za podporo učiteljem pri vključevanju priseljenih v vzgojno-izobraževani sistem;
– zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, preprečevanje nasilja;
– izboljšanje delovnih pogojev ter standardov in normativov v šolstvu;
– vzpostavitev psihosocialne podpore za članice in člane sindikata.
Predlagano je bilo, da sindikat kot prihodnji strateški cilj opredeli tudi kadrovsko okrepitev strokovne službe sindikata – predvsem, kar se tiče učinkovitejše podpore članstvu neposredno na terenu – in v skladu s tem doreče tudi vprašanje o morebitni selitvi zdajšnjega sedeža glavnega odbora sindikata v ustreznejše prostore. Članice in člani glavnega odbora so že na tokratni seji razpravljali o konkretnem predlogu nakupa novih poslovnih prostorov sindikata in se ob tem podrobno seznanili s finančnimi in organizacijskimi vidiki takšne odločitve, vendar je bil po opravljeni razpravi v skladu z naknadno odločitvijo članic in članov izvršilnega odbora na sami seji predlog sklepa o nakupu nove stavbe umaknjen z glasovanja.
Pred koncem prvega dneva jesenske seje so članice in člani glavnega odbora namenil pozornost še pripravam na 7. kongres Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). Glavni tajnik je pri tem poudaril pomen konfederacije kot prostora za usklajevanje stališč in skupnega nastopanja sindikatov javnega sektorja, kar se je v zadnjih pogajanjih z vlado pokazalo kot ključni dejavnik uspešnosti in enotnosti sindikalne strani.
Glavni odbor je drugi dan seje pomemben del časa namenil implementaciji novega plačnega sistema v javnem sektorju. Članice in člani so v razpravi s strokovnima sodelavkama Sviza za pravne zadeve Snežo Mihailovo Brojan in Samro Praprotnik Kos obravnavali stališča do kriterijev za oblikovanje delovne uspešnosti, razpravljali o predlogu spremembe načina obračunavanja povečane učne obveznosti in se seznanili z novim stališčem glede uporabe tretjega odstavka 97. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. O slednjem smo v Svizu za naše članstvo pripravili tudi podrobna pojasnila – dostopna so na tej povezavi. V povezavi z aktivnostjo delovne skupine za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema, ki ji je bila zaupana naloga pri usklajevanju odprtih vprašanj ter med drugim navodil glede uporabe prihrankov za novo oblikovano delovno uspešnost od leta 2026, je glavni tajnik spregovoril tudi o aktualni prekinitvi dela delovne skupine s strani vlade.
Strokovni sodelavec Sviza Peter Rebec je navzočim na seji predstavil analizo gibanja mase plač, zaposlenosti in bruto plač v javnem sektorju od leta 2016 do 2024. Članice in člani glavnega odbora so se strinjali z glavnim tajnikom, da je spremljanje učinkov plačne reforme in spoštovanje dogovorjenih izhodišč bistveno za dolgoročno vzdržnost sistema in enakovredno obravnavo vseh zaposlenih.
V sklepnem delu jesenske dvodnevne seje glavnega odbora so članice in člani med drugim obravnavali še prihodnjo organizacijo tekmovanja v veleslalomu za članice in člane sindikata, ki so ga do zdaj skupno desetkrat odlično pripravili na Območnem odboru Sviza Velenje. Določili so tudi datum in lokacijo letnih Svizovih športnih iger: te bo 9. maja 2026 gostil Območni odbor Sviz Koroška. Glavni odbor se je ob opozorilih sindikalne zaupnice in članstva opredelil še o odložitvi morebitne včlanitve ravnatelja ene od osnovnih šol v Sviz, posebno pozornost pa namenil tudi vsakoletnemu srečanju upokojenih članic in članov, ki velja za zelo priljubljen dogodek sindikata. Zaradi vse večjega števila udeležencev se organizatorji srečanj soočajo z vedno zahtevnejšo logistiko, zato so se članice in člani glavnega odbora pogovarjali o možnih rešitvah, kako dogodek ohraniti, hkrati pa ustrezno prilagoditi organizacijo. Predsednica Sekcije upokojenih članov Sviz Jelka Velički je poudarila, da sekcija sindikatu ne želi biti v breme in da se organizacijskih izzivov zavedajo, a si želijo, da bi se tradicija srečanja nadaljevala, po možnosti kot enoten dogodek na državni ravni. Glavni odbor je sklenil, da se izvršilni odbor skupaj s sekcijo posvetuje o najbolj izvedljivem načinu organizacije in pripravi predlog za izvedbo nadaljnjih srečanj, o katerem bo glavni odbor zatem odločal na eni izmed prihodnjih sej. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je predsednice in predsednike območnih odborov obenem pozval, naj se še bolj povežejo z upokojenimi članicami in člani, ki jih sindikat nadvse ceni, ter z njimi ohranjajo redne in kakovostne stike.