Name: Bojan Požun
Date registered: 20. 11. 2012
DODATEK ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH V ČASU EPIDEMIJE
Vlada RS je z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS (št. 146/20), ponovno razglasila epidemijo nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije, in sicer od vključno 19. 10. 2020 do vključno 17. 11. 2020. S tem se vzpostavlja podlaga za opredeljevanje pravice do dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Z obvestilom strokovne službe Glavnega odbora SVIZ, ki ga lahko upoštevate pri sindikalnih aktivnostih na ravni zavoda, podajamo naslednja pojasnila oziroma opredelitve:
Uvodoma vas želimo spomniti, da smo v SVIZ problematizirali formalno razlago KPJS (https://www.sviz.si/sindikati-javnega-sektorja-zahtevamo-odstop-predsednice-komisije-za-razlago-kolektivne-pogodbe/), ki je bila sprejeta aprila letos in dejansko prepušča odločitev o pravici do dodatka vsakemu posamičnemu delodajalcu v javnem sektorju. Predvsem smo izpostavili vprašanje neenakosti, ki lahko nastanejo pri izplačilu dodatka zaposlenim, ki opravljajo delo v enakih pogojih. Že maja smo MIZŠ predlagali sklenitev dogovora (https://www.sviz.si/pred-ponovnim-odprtjem-vrtcev-in-sol/), v katerem bi pravico do tega dodatka uredili enotno. V ta namen smo zbrali tudi 16.309 podpisov podpore, a je MIZŠ našo pobudo zavrnilo (https://www.sviz.si/pred-odprtjem-vrtcev-in-sol-mizs-ignorira-opozorila-sviz/). Ker so se naša predvidevanja o neutemeljenih razlikah pri dodatku v praksi uresničila, smo MIZŠ na nedavnih pogovorih ponovno pozvali k dogovoru oziroma vzpostavitvi enotnih meril. Le-teh z MIZŠ še nismo uskladili, če bi do dogovora med SVIZ in MIZŠ prišlo, vas bomo o tem nemudoma obvestili. Ker pa smo v zadnjih nekaj dneh prejeli večje število vprašanj, povezanih z omenjenim dodatkom, ter tudi že prošnje za nasvet v zvezi s podajanjem mnenja sindikata zavoda, vam posredujemo priporočilo, kot sledi v nadaljevanju.
Sklep delodajalca o dodatku in predhodno mnenje sindikata
Zaradi ponovne razglasitve epidemije se v skladu s predpisi pravica do dodatka opredeli s strani delodajalca. Delodajalec mora sprejeti interni akt oziroma sklep, s katerim opredeli nevarne pogoje dela in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo v teh pogojih ter s tem dejansko tudi pravico do dodatka. Delodajalec ne sme spreminjati višine urne postavke, ki jo določa že KPJS (65 %).
Sindikalne zaupnice in zaupnike vas opozarjamo, da mora delodajalec pred sprejemom sklepa zahtevati predhodno mnenje sindikata zavoda, in sicer upoštevaje 10. člen Zakona o delovnih razmerjih-1 in kolektivne pogodbe dejavnosti (npr. 19. člen KPVIZ, ki delodajalcu določa rok za posredovanje zahteve sindikatu vsaj 15 dni pred sprejemom odločitve, možnost zahteve po sestanku z delodajalcem).
Sindikat zavoda mora mnenje oblikovati na podlagi mnenj zaposlenih oziroma članov. Svetujemo vam, da pri tem sledite čim bolj enaki obravnavi vseh zaposlenih, vendar upoštevaje nevarnosti pri opravljanju dela v trenutnih razmerah, ki v skladu s predpisi pomeni podlago za upravičenost do dodatka. Prav tako vam svetujemo še, da se čim prej obrnete na delodajalca in poskušate sodelovati pri oblikovanju sklepa, še preden bo posredovan v mnenje sindikatu.
V obravnavi je predlog novega interventnega zakona (PKP 6), v katerem vlada predlaga drugačen način zagotavljanja sredstev za izplačilo dodatka iz sredstev proračuna RS. Takoj, ko bo nov interventni zakon sprejet in ko bo jasen način zagotavljanja sredstev, vas bomo o tem obvestili.
Opredelitev nevarnih pogojev dela in časa dela v teh pogojih
Delodajalec v sklepu opredeli, katera dela in naloge v zavodu se opravljajo v nevarnih pogojih dela z vidika ogrožanja zdravja ali življenja javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo SARS-COV-2. Pri tem bi morale biti upoštevane dejanske okoliščine dela pri delodajalcu.
Menimo še, da delodajalec s sklepom ne bi smel omejevati obračuna dodatka zgolj na delež ur del in nalog, za katere je delodajalec sam opredelil, da se opravljajo pod nevarnimi pogoji! Po logičnem sklepanju bi lahko določil le, da se za obračun dodatka šteje ves čas, ko delavec dejansko opravlja takšna dela in naloge. Zgolj pri nevarnih delih in nalogah, katerih obseg je težko opredeliti, menimo, da bi se lahko v sodelovanju za zaposlenimi v sklepu opredelil povprečni obseg tedenskih delovnih ur, ko se na določenem delovnem mestu opravlja nevarna dela in naloge.
Zaposleni v zavodih opravljajo v času epidemije različna dela, a tudi v različnih okoliščinah. Nekateri opravljajo delo od doma in do dodatka ne morejo biti upravičeni. Drugi opravljajo (enako) delo, a v prostorih delodajalca brez stika z drugimi osebami ali z zelo omejenimi stiki. Medtem ko tretji več časa ali celo ves čas dela v prostorih delodajalca opravijo v stiku z drugimi osebami (bodisi s sodelavci bodisi z uporabniki v manjšem ali celo večjem številu).
Kako boste omenjene okoliščine upoštevali pri podajanju mnenja sindikata zavoda, je predmet vaše presoje in odločitve, upoštevaje specifike dela v zavodu. V nadaljevanju pa vam podajamo naše priporočilo o opredelitvi del in nalog, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji dela, in sicer za različne dejavnosti, v katerih zastopamo zaposlene. Prilagamo tudi vzorec sklepa za vzgojno-izobraževalne zavode.
Mnenje podajamo predvsem upoštevaje trenutna javna stališča stroke, da se virus, zaradi katerega je razglašena epidemija, širi med ljudmi predvsem preko aerosolov, torej majhnih kužnih delcev, ki jih izdiha okužena oseba. Ti naj bi v zaprtih prostorih še ure dolgo lebdeli v zraku. Slednje pomeni, da se verjetnost okužbe poveča z dolžino časa, ki ga delavci prebijejo v zaprtem prostoru skupaj z okuženo osebo. Posledično je večja nevarnost okužbe podana predvsem pri dalj časa trajajočih stikih v zaprtem prostoru z drugimi osebami (še posebej z večjo skupino oseb, kjer je verjetnost, da je med njimi kdo okužen, večja). V tem primeru tudi maske, dvometrska razdalja in drugi ukrepi, ki sicer zmanjšujejo možnost okužbe, sčasoma ne predstavljajo več zadostne zaščite. V manjši meri pa grozi okužba preko drugih oblik prenosa.
Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga zaposleni strokovni delavci opravljajo neposredno z otroki, učenci, dijaki v vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šola, dijaški dom, študentski dom, vzgojni zavodi, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami) oziroma drugimi osebami (če se zadnjega, upoštevaje priporočila NIJZ, ne izvede na daljavo).
Za vzgojiteljice in vzgojiteljice-pomočnice, denimo, vsaj ves čas, ko delajo v oddelku, za učitelje vsaj ves čas, ko so z otroki v razredu (bodisi v času pouka ali varstva v razredu med odmori). Tudi strokovnim delavcem, ki nimajo normiranega neposrednega dela z otroki oziroma uporabniki, a ga tudi v trenutnih razmerah občasno opravljajo, naj se ta čas upošteva. Enako pravilo bi veljalo za druge delavce, ki svoje delo redno opravljajo v skupini (npr. varuh-negovalec ali spremljevalec otrok s posebnimi potrebami).
Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Na primer za kuharje čas, ko delajo skupaj s sodelavci v kuhinji, za hišnike, ko opravljajo vzdrževalna dela, kjer se nahaja več sodelavcev, ali ko prevažajo otroke, za čistilce vsaj za čas, ko čistijo prostore, kjer se zadržuje oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije itd.
Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se za nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali s strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci.
Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga zaposleni opravljajo neposredno z uporabniki kulturnih zavodov (knjižnica). Enako pravilo velja za zaposlene in strokovne delavce, ki delo opravljajo na terenu (arheološka izkopavanja, konservatorski nadzor nad gradbenimi deli pri prenovah arhitekturnih spomenikov in druge nepremične kulturne dediščine, konservatorsko-restavratorska dela na objektih nepremične kulturne dediščine …).
Pri umetniških delavcih (ustvarjalcih in poustvarjalcih) naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, štejejo skupne priprave umetniških delavcev na vajah oziroma pripravah, kjer se le-te še vedno izvajajo (tudi v manjših skupinah po dva ali trije).
Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se delavke in delavci nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Npr. čistilci, za čas ko čistijo prostore, kjer se zadržujejo oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije; hišniki in drugi tehniki, ki v tem času pospešeno opravljajo vzdrževalna dela.
Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali z uporabniki glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci.
Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga znanstveni, strokovno-raziskovalni, mlajši raziskovalci, doktorandi, tehnični in ostali podporni sodelavci opravljajo v neposrednem stiku s študenti, partnerji in ostalimi uporabniki raziskovalnih zavodov. Gre za zaposlene, ki v bližnjem stiku s sodelavci, študenti ali drugimi prisotnimi opravljajo delo skupaj na terenu, v laboratoriju ali v nekem drugem zaprtem prostoru.
Pri administrativno-računovodskem, strokovnem in ostalem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v bližnjem stiku s sodelavci ali drugimi strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni kot potencialno nevarne za okužbo v delovnem procesu.
Pravna podlaga
Na podlagi 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS javnim uslužbencem, ki delajo v rizičnih razmerah (tudi za čas epidemije) pripada dodatek v obsegu 65 % urne postavke. Le za čas, ko delajo v nevarnih pogojih v skladu z drugim odstavkom tega člena. Komisija za razlago KPJS je spomladi sprejela razlago (Uradni list RS, št. 48/2020), s katero je med drugim dodatno določeno, da:
Kot prilogo tem obvestilom ob koncu dokumenta dodajamo tudi vzorec sklepa delodajalca, ki je zgolj priporočilo. Vzorec je prilagojen zgoraj podanim priporočilom za dejavnost vzgoje in izobraževanja. V vašem zavodu ga po potrebi smiselno prilagodite dejavnosti, ki jo vaš zavod izvaja, ter opredelitvi del in nalog, ki se izvajajo pod nevarnimi pogoji, upoštevaje okoliščine dela pri delodajalcu.
Priloga:
– Dodatek za delo v rizičnih razmerah v času epidemije _ osnutek sklepa delodajalca za zavode v vzgoji in izobraževanju
———————————————————————————
OSNUTEK SKLEPA DELODAJALCA ZA ZAVODE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Številka:
Datum:
Na podlagi 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18: v nadaljevanju: KPJS) in v skladu s sprejeto razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS (Uradni list RS, št. 48/20) ter v povezavi z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20: v nadaljevanju: Odlok) izdaja ravnatelj/direktor
SKLEP
o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter časa
opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih
1. člen
S tem sklepom se določa dela in naloge javnih uslužbencev v obdobju razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela ter čas, ko javni uslužbenec opravlja dela in naloge v nevarnih pogojih dela.
2. člen
V nevarnih pogojih dela se opravljajo naslednja dela in naloge v določenem časovnem obdobju delovnega časa:
| Dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih | Čas, v katerem se opravljajo dela in naloge v nevarnih pogojih |
| Neposredno delo z otroki/učenci/ dijaki/študenti v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer se dejavnost izvaja | Dejanske ure dela neposrednega dela v prostorih zavoda. |
| Tehnična in vzdrževalna dela v prostorih delodajalca, ki se izvaja ob prisotnosti ali sodelovanju drugih delavcev oziroma oseb:kuharji: delo skupaj s sodelavci v kuhinji,vzdrževalec/voznik: delo v prisotnosti več sodelavcev, ko se prevažajo druge osebe,čistilec: čas, ko se čistijo prostori, kjer se zadržuje večje število oseb in sanitarije…. | Ure dela neposrednega dela v prostorih zavoda ob prisotnosti ali sodelovanju drugih delavcev oziroma oseb po realizaciji. ALI /po opredelitvi obsega ur:kuharji: __urvzdrževalec/voznik: __určistilec: __ur….. |
| Strokovno, računovodsko in administrativno delo v prostorih delodajalca, ki se opravljajo v neposrednem stiku s sodelavci ali s strankami glede na dejanske okoliščine | Ure neposrednega dela s sodelavci ali strankami:delovno mesto: __ ur |
3. člen
Podlaga za določitev delovnega časa iz prejšnjega odstavka je evidenca o delovnem času in upoštevanje drugi evidenc delodajalca o opravljanju dela.
4. člen
Ta sklep začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od vključno 19. oktobra 2020 do vključno 17. novembra 2020 oziroma do preklica epidemije.Ime in priimek direktorja/ravnatelja
Ljubljana, 15. maja 2020 – Kljub eksplicitnemu soglasju na sredinem nujnem sestanku o odpiranju vrtcev in šol med MIZŠ in SVIZ, da se bodo predstavniki ministrstva in sindikata danes sestali in dogovorili o vrednotenju presežnega dela in tveganjih za zaposlene, je MIZŠ prelomilo besedo in odstopilo od sestanka. SVIZ je na sredinem sestanku vztrajal, da se je potrebno vnaprej dogovoriti o vrednotenju tega dela, ker bo sicer po posameznih zavodih prišlo do neupravičenih razlik v izplačilih zaposlenim. SVIZ in MIZŠ sta soglašala, da SVIZ pripravi predlog dogovora, ki bi ga nato ministrica in sindikat poskusili uskladiti in parafirati na sestanku, dogovorjenem za danes, 15. maja, ki naj bi bil ob 13. uri. SVIZ je izpolnil dogovorjeno in predlog dogovora včeraj posredoval ministrstvu ter hkrati zaprosil za potrditev petkovega sestanka. Potrditve sestanka že včeraj ni bilo, na današnji seji ESS pa je ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec predsedniku KSJS in glavnemu tajniku SVIZ potrdila, da do sestanka ne bo prišlo. Očitno je, da MIZŠ zavrača že zgolj pogovore s sindikatom, ki zastopa prek 70 odstotkov vseh zaposlenih v vrtcih in šolah. To pomeni, da MIZŠ in Vlada RS zaposlenim pred obnovitvijo dela v vrtcih in šolah odreka pravico, da se v skladu s konvencijami Mednarodne organizacije dela z oblastmi dogovarja o ceni dela! Za demokratično državo, ki spoštuje socialni dialog, je to povsem nesprejemljivo.
Ignoriranje socialnega dialoga in poskusi marginaliziranja sindikatov so tudi sicer značilni za aktualno vlado, a SVIZ ne pomni, da bi že kadarkoli prej katerikoli minister ali ministrica za izobraževanje tako brezsramno ignoriral legitimne zahteve zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. V torek, 19. 5. 2020, se bo sestal Izvršilni odbor SVIZ, ki bo razpravljal o izrednem sklicu Glavnega odbora SVIZ – najvišjega organa sindikata med kongresoma –, da se opredeli do ravnanja ministrice, dr. Simone Kustec.
SVIZ ŽE 30 LET USPEŠEN PREDSTAVNIK INTERESOV ZAPOSLENIH
Vloga sindikata in pomen socialnega dialoga pridobivata na pomenu in bosta nedvomno ključna tudi pri premagovanju posledic ekonomske in socialne krize, ki spremljata aktualno epidemijo.
Ljubljana, 15. maja 2020 – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) na današnji dan obeležuje 30 let, odkar organizirano uspešno zastopa zaposlene na omenjenih področjih in v javnem sektorju nasploh. Od 15. maja 1990, ko je bila sprejeta odločitev o oblikovanju samostojnega sindikata in v zametkih že sprejet tudi statut, se je SVIZ okrepil kot visoko reprezentativen predstavnik interesov več kot 37.000 delavk in delavcev ter v tem času poskrbel za pomembno izboljšanje položaja zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. Njihove pravice so bile prav ves čas delovanja SVIZ na preizkušnji, svojo 30. obletnico pa največji sindikat v javnem sektorju v Sloveniji v luči aktualne epidemije obeležuje sredi intenzivnih prizadevanj za ohranitev položaja delavk in delavcev v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi, v preprečevanju kršitev iz delovnih razmerij ter v še povečani skrbi za varnost in zdravje zaposlenih na njihovih delovnih mestih.
Potrjuje se, da se pomen socialnega dialoga in vloga sindikata skozi čas tako nista zmanjšala, temveč še pridobivata na pomenu in bosta nedvomno ključna tudi pri premagovanju posledic ekonomske in socialne krize, ki sta pospremili epidemijo. SVIZ bo tudi tokrat z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo, odločno nastopil proti morebitnim nameram po zniževanju stroškov v javnem sektorju, zmanjšanju števila zaposlenih in privatizaciji javnega sektorja, proti katerim se je bil sindikat primoran vztrajno boriti tudi po zadnji veliki krizi leta 2008. Trenutne okoliščine epidemije covid-19, ko je na področjih delovanja SVIZ resničnost postala šola na daljavo, ko so kulturne ustanove zaprla svoja vrata, ko imamo priložnost spremljati, kako pomembna je vrednost znanosti in znanstvenega raziskovanja, sindikat utrjuje v prepričanju, da ni mogoče spregledati dragocenosti kakovostnih javnih storitev, ki jih v Sloveniji nedvomno imamo vzpostavljene. SVIZ bo tudi naprej usmerjal vse svoje znanje in trud v to, da se bodo javne službe kot nenadomestljivo skupno javno dobro še okrepile.
SVIZ je z aktivno podporo svojega članstva v času od ustanovitve pred 30 leti že ničkolikokrat dokazal, da se je kot visoko organiziran sindikat z odločnostjo, medsebojnim sodelovanjem, solidarnostjo in strpnostjo sposoben uspešno spoprijeti z najtežjimi izzivi. Tudi v trenutni preizkušnji bo SVIZ v skladu s temeljnimi načeli in cilji svojega delovanja – enako, kot je to storil tudi ob prejšnji okrogli obletnici pred desetimi leti – po sklepu s seje Izvršilnega odbora SVIZ namenil solidarnostna sredstva svojim članicam in članom, ki potrebujejo pomoč, in nekaterim organizacijam, ki delujejo na področjih, povezanih z dejavnostjo sindikata.
27. april, praznik ob dnevu upora proti okupatorju
STALIŠČE SVIZ DO OBNOVITVE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH PPROCESOV V VRTCIH IN ŠOLAH
Izvršilni odbor SVIZ (IO SVIZ), ki je za čas epidemije pridobil pooblastila 54-članskega Glavnega odbora SVIZ, se je na izredni seji, 24. 4. 2020, opredelil do obnovitve delovanja vrtcev in šol. O tem je zavzel naslednje stališče, ki ga povzemamo v nadaljevanju:
1. Slovensko oblast pozivamo, da Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki je visoko reprezentativen zastopnik interesov zaposlenih v vrtcih, šolah, dijaških domovih in na fakultetah, vključi v vse procese odločanja o obnovitvi vzgojno-izobraževalnih procesov ter da nam omogoči enakopravno izraziti poglede zaposlenih na to, kdaj je primeren trenutek za ponovno vzpostavitev delovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov in kakšni načini delovanja le-teh so ustrezni. V SVIZ ne pristajamo na pasivno vlogo, ki nam jo ob vprašanjih, ki so ključnega pomena za varnost in zdravje našega članstva ter varnost otrok in mladostnikov, vsiljuje šolska oblast.
2. Za SVIZ je povsem nesprejemljivo, da je bil naš predstavnik izločen iz skupine za pripravo izvedbe letošnje mature, saj šolska oblast s tem kaže, da ni pripravljena upoštevati stališča praktikov. V SVIZ zahtevamo, da se predstavnika SVIZ v to skupino takoj ponovno vključi, hkrati pa smo prepričani, da bi morala v pripravljalni skupini za maturo sodelovati tudi Dijaška organizacija Slovenije, ki je kvalificirana, da izraža poglede maturantk in maturantov na izvedbo mature.
3. SVIZ bo vsa svoja stališča in opredelitve do obnovitve vzgojno-izobraževalnega procesa oblikoval upoštevaje strokovne ocene zdravstvene stroke, v prvi vrsti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Želimo si, da bi vzgojno-izobraževalne ustanove čim prej spet normalno delovale, a je obnovitev delovanja vrtcev, šol, dijaških domov in fakultet sprejemljiva le, ko bo stroka zagotovila, da je to varno za vse, da epidemija ne ogroža zdravja nikogar, ki sodeluje v vzgojno-izobraževalnih procesih. Menimo, da bomo delo laže, učinkoviteje in varneje obnovili, če bomo pri tem upoštevali načelo postopnosti. Hkrati morajo biti ti procesi usklajeni s procesi vračanja staršev na delovna mesta.
4. Pri oblikovanju protokolov za obnovitev delovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov, pri pripravi katerih želimo sodelovati, bomo vztrajali, da bodo navodila o varnosti in zaščitnih sredstvih, ki bodo dogovorjena za posamezne ravni vzgoje in izobraževanja, pravočasna, jasna in enoznačna. V navodilih morajo biti prav tako opredeljene rizične skupine med zaposlenimi in udeleženci vzgojno-izobraževalnih procesov ter tudi raven njihove zaščite.
5. Pred datumom, ko se bo delovanje vrtcev, šol, dijaških domov in fakultet obnovilo, mora biti zagotovljenega dovolj časa, da se bomo zaposleni lahko ustrezno pripravili in dogovorili o načinu izvajanja protokolov ter o oblikah dela, ki bodo pred tem dogovorjene.
6. Za vse dogovorjene zaščitne ukrepe in opremo morajo pravočasno poskrbeti država in lokalne skupnosti.
7. Od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pričakujemo, da se bo začelo odzivati na predloge in pobude našega članstva, učiteljic in učiteljev ter vseh drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju glede ponovnega odprtja vrtcev, šol, dijaških domov in univerz ter tako pokazalo, da ceni njihova prizadevanja.