Category Archive: Aktualno

8. marec, mednarodni dan ┼żensk

Za─Źetki obele┼żevanja mednarodnega dneva ┼żensk

┼Żenske so delavke ┼że od za─Źetka industrializacije. Pravica do dela in s tem (skromnega) zaslu┼żka je bila sprva omejena na neporo─Źene ┼żenske. Poro─Źene ┼żenske so v Avstriji pravico do dela dobile leta 1811, kar je bilo prej kot v marsikateri drugi dr┼żavi. Ker pa je njihovo delo predstavljalo drugi, dodaten zaslu┼żek v dru┼żini, je bilo pla─Źano manj, ─Źeprav so delale enako te┼żka dela. S krepitvijo socialisti─Źnega gibanja so se krepile tudi zahteve ┼żensk po politi─Źni in ekonomski svobodi. Delavske ┼żenske so svoj dan prvi─Ź obele┼żile v Zdru┼żenih dr┼żavah Amerike, s shodom v New Yorku 28. februarja 1909, pobudnica je bila Socialisti─Źna partija Amerike.

Pobudo za mednarodni dan delavskih ┼żensk je na Drugi mednarodni konferenci socialisti─Źnih ┼żensk leta 1910 dala nem┼íka socialistka Clara Zetkin. Prvo praznovanje je bilo ┼że naslednje leto, 19. marca 1911, ob ┼ítirideseti obletnici pari┼íke komune. Obele┼żili so ga v Nem─Źiji, ┼ávici, Avstro-Ogrski, na Danskem ÔÇŽ V ospredju je bil boj za volilno pravico ┼żensk, enako pla─Źilo in sicer┼ínje izbolj┼íanje ekonomskega polo┼żaja ┼żensk. Leta 1914 so ga v Nem─Źiji prvi─Ź obele┼żili 8. marca. Prav tako so 8. marca 1917 (po gregorijanskem koledarju; po julijanskem 23. februarja) v Petrogradu v Rusiji potekale mno┼żi─Źne demonstracije tekstilnih delavk. Rusko prebivalstvo je bilo, kot povsod drugod, naveli─Źano vojne in dr┼żavo je zajel val nemirov. Demonstracije tekstilnih delavk 8. marca pa so ÔÇô predvsem zaradi brutalnega odziva oblasti ÔÇô prerasle v vstajo in za─Źela se je februarska revolucija, ki je z oblasti odpihnila carja Nikolaja II. V Sovjetski zvezi je tako 8. marec ÔÇô dan ┼żensk ÔÇô postal dr┼żavni praznik.


Kranjska je konec 19. stoletja, to je v ─Źasu intenzivne industrializacije, izstopala med avstrijskimi de┼żelami po visokem dele┼żu zaposlenih ┼żensk. Eden glavnih razlogov je bila toba─Źna tovarna, ki je zaposlovala kar 2000 delavk. ┼Żenske po avstrijski zakonodaji niso smele biti ─Źlanice politi─Źnih strank ali politi─Źnih zdru┼żenj. Do uvedbe splo┼íne (mo┼íke) volilne pravice za dr┼żavnozborske volitve leta 1907 so sicer v nekaterih de┼żelah in mestih volilno pravico imele ÔÇô ob doseganju premo┼żenjskega cenzusa ÔÇô, a so lahko volile le po posredniku. Prav tako so jim bila do leta 1897 zaprta vrata dunajske univerze.

Svoje politi─Źne pravice so tako posku┼íale uresni─Źevati z ustanavljanjem dru┼ítev. Prvo ┼żensko politi─Źno organizirano dru┼ítvo je bilo Dru┼ítvo slovenskih u─Źiteljic, ki je bilo ustanovljeno v Ljubljani 29. decembra 1898. Borilo se je za izena─Źitev polo┼żaja u─Źiteljev in u─Źiteljic (slednje so morale ostati neporo─Źene, prejemale so ni┼żjo pla─Źo) ter za volilno pravico ┼żensk. V Trstu je leta 1897 za─Źel izhajati ─Źasopis Slovenka, prvi slovenski ┼żenski ─Źasopis. ┼átevilne avtorice, med njimi Zofka Kveder, Elvira Dolinar in urednica Ivanka An┼żi─Ź Klemen─Źi─Ź, so se lotevale pere─Źih vpra┼íanj ┼żenske enakopravnosti, zagovarjale izobrazbo ┼żensk, se borile proti obveznemu celibatu u─Źiteljic ter naslavljale tudi socialna vpra┼íanja. Zahteve po enakem dostopu do izobrazbe, enakem pla─Źilu in volilni pravici so se krepile. ┼Że leta 1911 so tako tudi v nekaterih mestih pri nas obele┼żili Mednarodni dan ┼żensk. V Ljubljani so organizirali manj┼íi shod, v Idriji pa predavanje. Ve─Źji shod je potekal tudi v Trstu.

Po prvi svetovni vojni in priklju─Źitvi dela notranjeavstrijskih de┼żel Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se polo┼żaj ┼żensk pri nas ni bistveno izbolj┼íal. Smele so ┼ítudirati, na novoustanovljeni ljubljanski univerzi je bil prvi doktorat nasploh podeljen ┼żenski, Anki Mayer, a so se v poklicnem ┼żivljenju sre─Źevale s ┼ítevilnimi preprekami. Niso mogle postati sodnice, u─Źiteljice se (┼íe vedno) niso smele poro─Źiti, javne uslu┼żbenke so v ─Źasu krize odpustili prej kot njihove mo┼íke kolege. Seveda so ┼żenske ┼íe vedno delale za ni┼żje pla─Źilo, prav tako niso imele volilne pravice. Do radikalnih sprememb je pri┼ílo ┼íele po drugi svetovni vojni; ┼żenske so v Jugoslaviji dobile volilno pravico, uzakonjena je bila enakost spolov. Javne storitve, kot so vrtci in obrati dru┼żbene prehrane, so razbremenile ┼żenske njihovih tradicionalnih vlog, polno pla─Źan porodni┼íki dopust pa jim je tudi v ─Źasu odsotnosti z dela zaradi skrbi za najmlaj┼íe omogo─Źil ekonomsko neodvisnost. Stopnja zaposlenosti ┼żensk, predvsem mater, je pri nas ┼íe vedno med vi┼íjimi v Evropi.
 

┼Żenske v Sloveniji danes

V Sloveniji je na za─Źetku lanskega leta ┼żivela 1.053.701 ┼żenska. Njihova povpre─Źna starost je bila 45,4 leta, kar je bilo skoraj 3 leta ve─Ź od povpre─Źne starosti mo┼íkih. Poimenovane so bile z ve─Ź kot 30.000 razli─Źnimi imeni, najve─Ź je bilo Marij, sledile so Ane, Maje, Irene in Mojce. ┼Żenske v povpre─Źju ┼żivijo skoraj 8 let dlje kot mo┼íki ÔÇô povpre─Źna starost prebivalk, umrlih v 2022, je bila 82,5 leta, prebivalcev pa 74,9 leta. Pri─Źakovano trajanje ┼żivljenja deklic, rojenih v 2022, je bilo 83,9 leta, de─Źkov pa 78,4 leta.

Po zadnjih razpolo┼żljivih podatkih je bilo med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali ve─Ź, 75,7 % takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22,1 % mater, medtem ko je med 30-letnicami ta dele┼ż zna┼íal 55,0 %. Med ┼żenskami, starimi 15 let ali ve─Ź, jih je najve─Ź (40,8 %) imelo dva otroka.

V 2023 je bilo najve─Ź ┼żensk (42,0 %), starej┼íih od 14 let, poro─Źenih; sledile so samske (nikoli poro─Źene), bilo jih je 36,9 %. Zanimivo, najve─Ź mo┼íkih (47,6 %) je bilo samskih, tj. nikoli poro─Źenih. Leto prej so bile neveste ob sklenitvi zakonske zveze stare v povpre─Źju 34,9 leta (┼żenini 37,3 leta), ob prvi poroki pa 31,0 leta (┼żenini 32,9 leta). 

┼Żenske so na za─Źetku leta 2023 predstavljale 49,8 % prebivalcev Slovenije. Njihov dele┼ż je bil najvi┼íji v ob─Źinah Murska Sobota in Ankaran (51,7 %), najni┼żji pa v ob─Źini ┼áentrupert (41,2 %). Slovenija je sicer ena redkih dr┼żav ─Źlanic EU, v katerih je prebivalo manj ┼żensk kot mo┼íkih. Tak┼íno razmerje je bilo leta 2022 le ┼íe na ┼ávedskem, v Luksemburgu in na Malti. Do 62. leta starosti med prebivalci Slovenije prevladujejo mo┼íki, nad to starostno mejo pa ┼żenske. Med stoletniki je bilo konec lanskega leta 311 ┼żensk in 60 mo┼íkih.
 


Leta 2022 je imelo terciarno izobrazbo (tj. dose┼żeno najmanj vi┼íje┼íolsko izobrazbo) 29,9 % prebivalk Slovenije, starih vsaj 15 let. Med mo┼íkimi je bil ta dele┼ż nekoliko ni┼żji, 21,1 %. 

V 2022 je ┼ítudij na kateri koli stopnji terciarnega izobra┼żevanja v Sloveniji dodatno zaklju─Źilo 9.560 ┼żensk; predstavljale so 59,3 % diplomantov terciarnega izobra┼żevanja. Med novimi diplomantkami je bil dele┼ż najve─Źji na podro─Źju poslovnih in upravnih ved ter prava (20,1 %), sledilo je podro─Źje zdravstva in socialne varnosti (18,0 %).

https://e.infogram.com/9d47d3ca-d2d1-4ac5-b8f6-f3bc4f6883a3?src=embed

V 4. ─Źetrtletju 2023 je bilo med delovno aktivnimi prebivalci 451.000 ┼żensk (ali 45,3 % od vseh), od tega je bilo 89,8 % zaposlenih in 8,5 % samozaposlenih. Pri mo┼íkih je bil dele┼ż slednjih vi┼íji, 14,8-odstoten.

Po za─Źasnih podatkih za 2022 je povpre─Źna mese─Źna bruto pla─Źa za ┼żenske v Sloveniji zna┼íala 2.117 EUR ali 137 EUR manj kot za mo┼íke. Pla─Źna vrzel med spoloma je zna┼íala 6,1 %, najve─Źja pla─Źna razlika je bila v skupini poklicev za storitve, prodajalci oz. prodajalke (18,1 %), najni┼żja pa med uradniki oz. uradnicami (2,1 %). Pla─Źe so bile v vseh poklicnih skupinah vi┼íje pri mo┼íkih. 

Po metodologiji in podatkih Eurostata je bila leta 2022 pla─Źna vrzel v Sloveniji 8,2-odstotna. Najmanj┼ía je bila v Luksemburgu (0,7 %), ta je bila tudi edina EU-dr┼żava, v kateri so bile pla─Źe ┼żensk vi┼íje kot pla─Źe mo┼íkih, sledili sta Italija (4,3 %) in Romunija (4,5 %). Najve─Źja pla─Źna razlika pa je bila v Estoniji (21,3 %), sledila je Avstrija (18,4 %).


Zastopanost ┼żensk na trgu dela v Sloveniji je vi┼íja od povpre─Źja dr┼żav ─Źlanic EU. Leta 2022 je stopnja delovne aktivnosti ┼żensk, starih 18ÔÇô64 let, v Sloveniji zna┼íala 72,5 %, v EU pa 67,4 %. Tudi stopnja delovne aktivnosti ┼żensk z otroki je bila vi┼íja od povpre─Źja EU-27; med materami s tremi otroki ali ve─Ź je bila najvi┼íja na ┼ávedskem, 83,4-odstotna, Slovenija se je z 81,5 % uvrstila na tretje mesto.

https://e.infogram.com/fcb0ca03-1c1d-44f7-bff7-1c8560dda66f?src=embed


Leta 2021 je bila povpre─Źna starost prebivalk Slovenije ob prvi zaposlitvi 24 let, povpre─Źje EU-27 je zna┼íalo 1 leto manj. ┼Żenske so se od star┼íev odselile pri starosti 28,1 leta (povpre─Źje EU-27: 25,5 leta), ob rojstvu prvega otroka so bile stare 29 let (povpre─Źje EU-27: 29,5 leta), pri─Źakovana ┼żivljenjska doba prebivalk Slovenije pa je bila 83,8 leta, skoraj 1 leto ve─Ź od povpre─Źja EU-27 (82,9 leta).

┼Żenske v Sloveniji so na splo┼íno zadovoljne s svojim ┼żivljenjem, v 2023 so ga na lestvici od 0 do 10 ocenile povpre─Źno s 7,7, pri ─Źemer so bile najbolj zadovoljne v starostni skupini 26ÔÇô35 let (8,2).

Vir:

Sindikat Mladi plus, https://www.mladiplus.si/2021/03/01/zgodovina-8-marca/, pridobljeno 4. marca 2024

Statisti─Źni urad RS, Surs, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/12682, pridobljeno, 4. marca 2024