«

»

Ob 5. oktobru, dnevu učiteljev

 V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo pred letošnjim svetovnim dnevom učiteljev na novinarski konferenci, ki je na sedežu sindikata potekala 3. oktobra 2022, v luči tokratnega gesla, da je preobrazba izobraževanja mogoča samo z učiteljicami in učitelji, izpostavili pomen pedagoškega dela, položaj zaposlenih v vrtcih in šolah in aktualne zahteve izobraževalcev do oblasti.

Svetovni dan učiteljev bomo letos 5. oktobra obeležili že 29. leto zapored. S praznikom se oznamuje sprejem Priporočil o položaju učiteljev na ta dan leta 1966 na posebni medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO). Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Opredeljujejo tudi odgovornost vlad, ki naj vzgojiteljem in učiteljem ter njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Odločitev o 5. oktobru kot svetovnem prazniku vzgojiteljev in učiteljev je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi, po svetu pa ga obeležujemo od leta 1994 naprej. 

Jelka Velički, predsednica Glavnega odbora SVIZ (GO SVIZ), je v uvodu v srečanje z novinarkami in novinarji izpostavila nekatere ugotovitve iz raziskav Izobraževalne internacionale (Education International, EI), ki zgolj pritrjujejo vztrajnim in ne novim pozivom sindikata, da je učiteljski poklic podcenjen, pedagoško delo preslabo ovrednoteno in nespoštovano, da učiteljev nekaterih profilov že pomembno primanjkuje, da oblast ne prisluhne predlogom praktikov, izgorelost zaposlenih v vrtcih in šolah pa prav tako ni tema, ki bi ji bila namenjena pozornost. Izobraževanje je soočeno s situacijo, ko izkušeni pedagoški delavke in delavci odhajajo iz poklica, mnogi mladi pa se, preden začnejo svojo karierno pot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, vprašajo, zakaj izbrati poklic, ki je zelo odgovoren, izpostavljen javnosti, hkrati pa brez podpore pri odločevalcih. »Učiteljski poklic je eden od najlepših, a lepota mine,« ni bila optimistična predsednica GO SVIZ, hkrati pa je podčrtala, da bodo učiteljice in učitelji zagotovo nosilci sprememb v izobraževanju, a ne edini – potrebno bo sodelovanje, spoštovanje.

Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, je zgolj pritrdil, da politični razred vsakokratne oblasti pozivom zaposlenih v vzgoji in izobraževanju žal ne prisluhne, in ponovil, da slovenska politika vse od krize leta 2008, ko je bilo prav šolstvo primerjalno z drugimi dejavnostmi v javnem sektorju soočeno z največjimi rezi, na tem področju ukrepa napačno. Namesto da bi spregledala, da bi bila v Sloveniji prav kakovostno javno izobraževanje in dobro izobraženo prebivalstvo ključna primerjalna prednost naše države pred drugimi, izvaja usodne napake, ki bodo stale veliko. »Zagotovo je kakovostno javno izobraževanje drago,« je poudaril, dodal pa, da je slabo izobraževanje še bistveno dražje. Spregovoril je še o tem, da je sindikat pred letošnjim svetovnim dnevom učiteljev v luči dejstva, da je Slovenija soočena s krizo izobraževanja, naslovil na predsednika vlade in predsednico državnega zbora poziv k ustreznemu odzivu politike na pereče razmere. Opozoril je, da bo sicer naše javno šolstvo stopilo na enako pot, kot smo zdaj priča na področju javnega zdravstva, in nakazal na posledice scenarija razkrajanja javnega šolstva. Glavni tajnik je izpostavil dejstvo, da politika ni opravila domače naloge, ko gre za nujno reformo vzgojno-izobraževalnega sistema, upoštevaje, da smo bili v zadnjih 30-tih letih priča dramatičnim družbenim spremembam. Pozornost je namenil še podatkom o zaskrbljujočem staranju učiteljske populacije in na drugi strani izjemno nizkemu deležu mladih, ki vstopajo v pedagoški poklic, neustreznemu vrednotenju dela v vzgoji in izobraževanju – tudi v razmerju z drugimi primerljivimi delovnimi mesti v javnem sektorju –, vprašanju ustreznih pogojev za delo in strokovni avtonomiji zaposlenih v šolstvu.
 

V odgovorih na novinarska vprašanja se je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj ponovno dotaknil pomanjkanja učiteljskega kadra in v zvezi s tem velikega truda ravnateljev pri organizaciji pedagoškega procesa, spregovoril pa je tudi o pobudi civilne družbe za izobraževalno reformo, ki jo je podprl sindikat, in pogajanjih o stavkovnih zahtevah SVIZ v še zmeraj aktivni splošni stavki v vzgoji in izobraževanju.