Name: Bojan Požun
Date registered: 20. 11. 2012
V Portorožu je 21. in 22. novembra potekal dvodnevni 11. kongres Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). SVIZ združuje več kot 35 tisoč aktivnih članic in članov iz vrtcev, osnovnih, glasbenih, srednjih in višjih šol, dijaških domov, zavodov za izobraževanje odraslih, zavodov za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, socialnih zavodov za usposabljanje, delo in varstvo, iz visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti ter iz kulture, vanj pa so vključeni tudi upokojeni članice in člani ter nezaposleni iz navedenih dejavnosti.
Medtem ko je prvi dan potekala slavnostna otvoritev s pozdravi in nagovori nekaterih gostov ter podelitvijo priznanj zaslužnim članicam in članom sindikata ter so bile kasneje v delovnem delu kongresa izpeljane tudi volitve za mandatno obdobje 2022–2026, so delegatke in delegati v uvodu drugega kongresa obravnavali predlog programskih usmeritev SVIZ za mandatno obdobje 2022–2026 z eno predlagano dopolnitvijo.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) verjame, da so vzgoja in izobraževanje, kultura in raziskovalna dejavnost javno dobro in da imajo, če so ustrezno financirani, osrednjo vlogo pri zagotavljanju kakovostnega življenja prebivalstva ter pri izgradnji pravičnejše družbe v naši državi in širše v Evropi. SVIZ se bo tudi v prihodnje boril, da se bo stabilno investiranje javnih sredstev v vsa navedena področja krepilo, saj to predstavlja nujni pogoj za utrjevanje kakovostnega javnega šolstva, za široko dostopnost, kakovost in pluralnost kulture ter za krepitev mednarodno primerljive odličnosti znanosti. Da bi lahko te cilje dosegli, je predpogoj, da strokovnjakinjam in strokovnjakom, ustvarjalkam in ustvarjalcem, raziskovalkam in raziskovalcem zagotovimo primerne pogoje za delo in ustrezno plačilo – to ostaja poglavitni cilj delovanja SVIZ. Izboljšanje življenja naših članic in članov ostaja osrednja naloga in cilj delovanja SVIZ tudi v mandatnem obdobju 2022–2026. SVIZ se bo tudi v prihodnjih štirih letih po lastni presoji opredeljeval do pomembnih družbenih vprašanj, ki so v širšem interesu članstva, še zlasti do vprašanj, povezanih z delovanjem demokracije, pravne in socialne države, spoštovanjem človekovih pravic, uveljavljanjem enakosti med spoloma in bojem proti podnebnim spremembam, ki so posledica neustreznega ravnanja človeške družbe. Pomembna naloga vseh organov SVIZ je utrjevati in poglabljati demokratične procese odločanja v sindikatu. Z anketnimi vprašalniki in neposrednim opredeljevanjem bo sindikat sistematično krepil vpliv članstva na pomembne odločitve. Še naprej bo utrjeval neposredno opredeljevanje članstva do stavk in sprejemljivosti stavkovnih sporazumov ter v skladu z odločitvami pristojnih organov SVIZ razširjal neposredno opredeljevanje članic in članov na še druge pomembne odločitve. SVIZ deluje in sprejema odločitve po splošno sprejetem demokratičnem načelu večine, ki je zavezujoča za vse člane in članice ter organe SVIZ, na katere se nanaša. A hkrati bo sindikat krepil kulturo spoštljivega odnosa do stališč, ki pri opredeljevanju ostajajo v manjšini. Programske usmeritve SVIZ za mandatno obdobje 2022–2026, upoštevaje Statut SVIZ, Načela in cilje SVIZ ter Programske usmeritve Konfederacije sindikatov javnega sektorja za mandatno obdobje 2022–2026, predstavljajo temelj za odločanje in opredeljevanje organov SVIZ.
Pri programskih usmeritvah gre za strateške cilje, ki jim bo sindikat v svojem prihodnjem delovanju namenil največ pozornosti in bodo obenem predstavljale temelj za odločanje in opredeljevanje organov sindikata. SVIZ se bo tudi v prihodnje boril, da se bo stabilno investiranje javnih sredstev v vsa navedena področja krepilo, saj to predstavlja nujni pogoj za utrjevanje kakovostnega javnega šolstva, za široko dostopnost, kakovost in pluralnost kulture ter za krepitev mednarodno primerljive odličnosti znanosti. Da bi lahko te cilje dosegli, je predpogoj, da strokovnjakinjam in strokovnjakom, ustvarjalkam in ustvarjalcem, raziskovalkam in raziskovalcem zagotovimo primerne pogoje za delo in ustrezno plačilo – to ostaja poglavitni cilj delovanja SVIZ. Izboljšanje življenja naših članic in članov ostaja osrednja naloga in cilj delovanja SVIZ tudi v mandatnem obdobju 2022–2026. Predlog programskih usmeritev sicer obsega devet točk oziroma prioritet, in sicer: (1) Odprava plačnih nesorazmerij pri zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi ter odprava anomalij v spodnji tretjini plačne lestvice; (2) Aktivno sodelovanje sindikatov v boju proti podnebnim spremembam je v neposrednem interesu delavk in delavcev; (3) Za reformo, ki utrjuje in krepi javno vzgojo in izobraževanje, strokovno avtonomijo učiteljstva in sodelovanje strokovnjakov praktikov pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega sistema; (4) Na državo (na izvršilno in zakonodajno oblast) sistematično naslavljati predloge in zahteve, naj odpravlja razloge za pomanjkanje pedagoškega in drugega strokovnega, administrativnega, računovodskega in tehničnega osebja v vrtcih, šolah, na univerzah, v dijaških domovih in zavodih; (5) Krepitev zaposlenosti in izboljševanje pogojev dela v kulturnih dejavnostih; (6) Izboljšati vrednotenje dela v visokem šolstvu in znanosti ter krepiti njun pomen v družbi; (7) V socialno-varstvenih zavodih vztrajati pri izboljšanju pogojev dela, v prvi vrsti pri uveljavitvi izboljšanih standardov in normativov, ter zahtevati ustreznejše vrednotenje dela za pedagoški del strokovnega osebja in zaposlenih v plačni skupini J; (8) Intenzivna krepitev stavkovnega sklada SVIZ; (9) Široka, demokratična razprava članstva in organov sindikata o organiziranosti SVIZ.
Precejšen del časa zadnji dan kongresa je namenjen obravnavi predlogov sprememb in dopolnitev Statuta SVIZ, povsem ob koncu zasedanja pa so delegati odločali še o sprejemu – in soglasno podprli posredovanje – posebnega poziva Vladi Republike Slovenije, naj takoj odpravi zaostanke pri vrednotenju dela s tem, da ustrezno ovrednoti delo v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi.
Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Na 11. kongresu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki smo ga sklenili v začetku tega tedna, nam je bilo v izjemno čast, da smo se lahko s podelitvijo posebnih priznanj zahvalili svojim kolegicam in kolegom, ki so skozi leta s svojim delom, energijo in predanostjo pomembno soustvarjali uspešno pot našega sindikata.
Komisija za priznanja SVIZ Slovenije, v katero so bili imenovani: Vili Kranjc kot predsednik ter Alenka Rus, Meta Fekonja, Mojca Klavžar in Petra Koritnik kot članice, je po pregledu vlog na svoji seji 17. oktobra letos in ob soglasju glavnega odbora sprejela sklep, da se na 11. kongresu posebna priznanja za dolgoletno aktivno, prizadevno delo v vlogi sindikalnih zaupnic in zaupnikov, predsednic in predsednikov območnih odborov, sindikalnih konferenc, sekcij oziroma kot članice in člani izvršilnega in glavnega odbora podeli:
Jelki Velički, z Območnega odbora SVIZ Velenje
Majdi Anzelc, z območnega odbora Ptuj
Jožetu Brezavščku, z območnega odbora Radovljica
Darinki Dekleva, z območnega odbora Ilirska Bistrica
Jožici Derganc, z območnega odbora Novo mesto
mag. Mojci Jenko, z območnega odbora Ljubljane in okolice
Tatjani Kraner, z območnega odbora Lenart
Srečku Lešku, z območnega odbora Celje
Ireni Lipovec, z območnega odbora Ljubljane in okolice
Davorki Pregl, z območnega odbora Podravje
mag. Borisu Radosavljeviču, prav tako z območnega odbora Podravje
Vlasti Sagadin, z območnega odbora Kranj
Bojani Stopar, z območnega odbora Ajdovščina, in
Cvetki Ženko, z območnega odbora Postojna
Nagrajenim so priznanja na kongresu predali glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, predsednica Glavnega odbora SVIZ Jelka Velički, ki je bila tudi med nagrajenimi, in strokovna sodelavka GO SVIZ mag. Nina Štangl.
Jelka Velički / Jelka je kot dolgoletna članica in zatem predsednica Glavnega odbora SVIZ, predsednica Sindikalne konference, osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih SVIZ, predsednica Območnega odbora SVIZ Velenje, sindikalna zaupnica ter članica izvršilnega odbora nedvomno bistveno pripomogla k izboljšanju kakovosti dela našega skupnega sindikata, k uspešnejšemu uresničevanju ciljev le-tega in s tem k izboljšanju položaja članic in članov SVIZ ter vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v celoti. V vlogi predsednice Glavnega odbora SVIZ je Jelki uspelo ob zanesljivem vodenju zahtevnih in dolgih sej vsakokrat ustvariti ozračje, v katerem je lahko vsak od udeleženih predstavil svoje mnenje, dragoceno pa je bilo, da je znala sprejeta skupna stališča mirno, strnjeno in argumentirano predstaviti v javnosti. Tako je nedvomno veliko prispevala k ugledu sindikata in zaposlenih v dejavnostih, ki jih SVIZ predstavlja, v širši družbi. Njena sposobnost povezovanja in ohranjanja spoštljivega dialoga se je odrazila tudi na ravni delovanja v območnem odboru Velenje, saj so se tam članice in člani združili ob številnih dejavnostih ter to prenesli na višje ravni sindikata. Pod njihovim okriljem so se ob športnih igrah SVIZ v minulih letih zelo uveljavile tudi zimske športne igre, na katerih se naši članice in člani z veseljem srečujejo ob tekmovanju v veleslalomu. S svojo predanostjo sindikalnim aktivnostim je ob številnih zadolžitvah, ki so polnile njene dneve, vsakokrat podprla tudi delo Odbora za enakost SVIZ. Zelo nas veseli, da bo Jelka s svojim znanjem in izkušnjami še naprej ostala del našega sindikata ter ne dvomimo, da bo odlično povezovala članice in člane tudi v vlogi novoimenovane predsednice Sekcije upokojenih članic in članov SVIZ.
Knjižnično dejavnost na območju 212 slovenskih občin opravlja 58 splošnih knjižnic, ki jo izvajajo v več kot tisoč manjših in večjih krajih po Sloveniji. Skupno število lokacij, kjer opravljajo knjižnično dejavnost, je 274, po naši državi pa vozi tudi 13 bibliobusov, ki izvajajo knjižnično dejavnost na 806 postajališčih. Vse splošne knjižnice razpolagajo z 12 milijoni enot gradiva. Petina vsega prebivalstva Slovenije je članov splošnih knjižnic, na različne načine pa jih knjižnične storitve uporablja več kot polovica. Knjižnice so fizični in virtualni prostori učenja, prireditev, srečevanj, informacijska središča lokalnih skupnosti, prostori druženja, socialnega mreženja ter demokratičnega sooblikovanja družbe.
V Sloveniji je razvoj knjižnic usmerjen v inovativnost in proaktivnost, povezovanje v okolju, trajnostni razvoj, posodobitev poslovnega modela in krepitev delovanja mreže knjižnic, v razvoj novih storitev, v pridobivanje znanj, potrebnih kot odgovor na neprestane spremembe v družbi ter v utrjevanje vloge knjižnice kot aktivnega partnerja v družbi.
Kot so zapisali v združenju pred letošnjim tednom splošnih knjižnic, povabilo izvolite v knjižnice velja za vsakogar. “Za tiste, ki delajo šele prve korake na področju branja in pismenosti in jim knjižničarji posvečajo prav posebno pozornost. Vedoželjnim pomagajo in jih spodbujajo pri ustvarjalnosti, vsem prebivalcem omogočajo uporabo sodobnih tehnologij, pomagajo pri iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, omogočajo vseživljenjsko učenje in pridobivanje znanja. Za lokalna okolja raziskujejo in varujejo kulturno dediščino ter spoznavajo prebivalce z različnimi avtorji leposlovnih del, ki jih povabijo v svojo sredino.”
V ponedeljek, 14. novembra, se bo torej začel teden slovenskih knjižnic, s katerim slovenske splošne knjižnice nagovarjajo prebivalce v lokalnih skupnostih, tako svoje zveste obiskovalce kot tiste, ki v knjižnice redko zaidejo. Med 14. in 18. novembrom se bodo v knjižnicah zvrstili različni dogodki. Kot skupno rdečo nit so jim nadeli povabilo Izvolite (v) knjižnico.
Predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen je ob tem poudarila: “Knjižnice so zaupanja vreden svet v malem, ker hranijo in omogočajo dostop do duha in znanja vsega človeštva. So poslednja oaza človečnosti. Živimo in delamo v času, ko je zaupanje vrednota, ki izginja, knjižnice pa se jo trudijo ohranjati in s tem omogočajo možnosti za prihodnost. Zato je pomembno, izvoliti oziroma izbrati knjižnico.”
Teden splošnih knjižnic se bo v petek zaključil z dnevom splošnih knjižnic v Krškem. Ob tej priložnosti bodo podelili nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce, ter nagrade za tiste knjižničarje, ki bralcem kvalitetno pripovedujejo o knjigah na portalu Dobreknjige.si.
Kot so zapisali v združenju pred letošnjim tednom splošnih knjižnic, povabilo izvolite v knjižnice velja za vsakogar. “Za tiste, ki delajo šele prve korake na področju branja in pismenosti in jim knjižničarji posvečajo prav posebno pozornost. Vedoželjnim pomagajo in jih spodbujajo pri ustvarjalnosti, vsem prebivalcem omogočajo uporabo sodobnih tehnologij, pomagajo pri iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, omogočajo vseživljenjsko učenje in pridobivanje znanja. Za lokalna okolja raziskujejo in varujejo kulturno dediščino ter spoznavajo prebivalce z različnimi avtorji leposlovnih del, ki jih povabijo v svojo sredino.”
Sindikalni zaupniki in zaupnice SVIZ OO Velenje smo v petek, 21. 10. 2022 odšli na dvodnevno strokovno izobraževanje na Bled. Predavala nam je odlična poznavalka medsebojnih odnosov in nasilne komunikacije Doroteja Lešnik Mugnaioni. Imeli smo delavnico, kjer smo se razdelili v pet skupin in tako reagirali na probleme, ki nastajajo pri reševanju konfliktov. Poudarek je bil na:
Udeleženci smo bili zelo zadovoljni s predavanjem, sami smo se tudi odzvali na to problematiko in govorili o realnih problemih, ki se nam dogajajo na delovnih mestih v sedanjem času
Članice in člani SVIZ OO Velenje smo se v soboto, 8. 10. 2022, udeležili 13. športnih iger v organizaciji SVIZ OO Nova Gorica. Bili smo uspešni, saj smo med 23. območji osvojili skupno 3. mesto. Na stopničke so se v posamičnih disciplinah uvrstili: igralca v namiznem tenisu Damijan Vodušek in Andreja Ostruh (1. mesto), igralci pikada Bernardka Bolha, Mija Slapnik, Irena Budna in Damijan Sorčan (1. mesto) ter tekmovalci v atletiki, v štafeti 5 x 800m Urška Podpečan, Nataša Kotnik, Gregor Tekavec, David Žerjav in Franci Oblak ( 2. mesto ). Uspešni smo bili še v odbojki, tenisu, streljanju z zračno puško, badmintonu, kegljanju, plavanju, prstometu in v igri organizatorja. Vsem iskrene čestitke. Naslednje leto bodo športne igre na Obali.
