Z nagovorom predsednika Svizove sindikalne konference visokega šolstva in znanosti dr. Danila Koržeta se je otvoril tokratni, predzadnji v nizu aktualne izvedbe izobraževalnih seminarjev za Svizove sindikalne zaupnice in zaupnike, ki je 7. in 8. aprila potekal v Rimskih Toplicah. Dr. Korže je izpostavil zlasti dejstvo, da sta bili zadnji dve leti nadvse aktivni in precej naporni, razlog za to pa leži v reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki je bila nato uveljavljena z začetkom letošnjega leta. Kljub trudu obeh pogajalskih strani se je primerilo nekaj napak in anomalij, zaradi česar se je z novim sistemom nekaterim raziskovalcem znižala plača, a to že ureja nedavno objavljeni popravek Aneksa h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost.

Predsednik sindikalne konference je pojasnil, da je naslednji korak v implementaciji plačne prenove sprejem internih pravilnikov pri posameznih delodajalcih, ki bodo urejali postopek dviga plačnih razredov. Na zavodih se dogajajo prerazporeditve obstoječih na nova delovna mesta, pri čemer pa prihaja tudi do nekaterih nelogičnosti, kar povzroča konflikte med zaposlenimi.

Dogodek se je nadaljeval s predstavitvijo aktualnih dogajanj, ki so pomembna za sindikalne zaupnike in članstvo Sviza. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je v tem delu ponovil, da so bila tokratna pogajanja zelo kompleksna in zahtevna; verjetno celo najbolj doslej, tudi v primerjavi s pogajanji, ki so pripeljala do uvedbe novega plačnega sistema v javnem sektorju leta 2008. Velja omeniti, da so bila v tokratnih pogajanjih doslej zapostavljena področja oziroma delovna mesta v ospredju prizadevanj pogajalcev za pravično ureditev prejemkov. Glavni tajnik je na kratko povzel dvoletni proces, ki se je v izteku minulega koledarskega leta uspešno končal s sprejetjem novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, podpisom kolektivnih pogodb, aneksov h kolektivnim pogodbam ter več uredb in aktov. 

K uspešnosti aktivnosti je močno prispevalo demokratično sodelovanje na vseh ravneh sindikata in pomen dela, ki so ga v pogajanjih opravili članice in člani pogajalske skupine Sviza, glavni odbor, strokovna služba sindikata in celotna Konfederacija sindikatov javnega sektorja. Kot že na prejšnjih izobraževalnih seminarjih je podčrtal, da so tokratna kompleksna pogajanja pomembno določila merila za prihodnja usklajevanja in nazorno pokazala, kako je mogoče v pogajalskem procesu doseči bistvene spremembe, kar se tiče vrednotenja dela, delovnih pogojev in izboljšanja položaja zaposlenih.

Zbrani so se nato seznanili z najpomembnejšimi elementi novega plačnega sistema, kjer je zlasti v visokem šolstvu pomembna sprememba nazivov v delovna mesta in s tem pridobitev petih dodatnih plačnih razredov (in obenem tudi izenačitev z ureditvijo v raziskovalni dejavnosti). Kot uspeh lahko ocenimo tudi višje plačilo dodatne pedagoške obveznosti. Podobno velja za boljše plačilo doslej zapostavljenih in slabše plačanih delovnih mest v raziskovalni dejavnosti. Glavni tajnik je spregovoril še o načrtih za morebitne nadaljnje spremembe ali prilagoditve plačnega sistema. Sledila bodo tudi pogajanja o kriterijih za določitev delovne uspešnosti in boljše ovrednotenje plačila za delo sindikalnih zaupnikov ter še natančnejša ureditev pravice do odklopa.

V nadaljevanju izobraževalnega seminarja se je sindikalnim zaupnicam in zaupnikom pridružil državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič.

Spregovoril je o aktivnostih resorja, med drugim o predlaganih spremembah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijske dejavnosti ter njegovih bistvenih novostih (do 1,25% sredstev BDP državnih proračunskih sredstev, od katerih je en odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti, nekaj je novosti pri delovanju Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) – zlasti se dodaja podlage za delovanje ARIS na področju invoacij, uvaja se nov sistem evalvacij (evalvacije programov, institucionalne samoevalvacije in zunanje evalvacije) …). Državni sekretar je predstavil tudi novi Zakon o visokem šolstvu ter ga ocenil kot dober kompromis med vsemi udeleženimi socialnimi partnerji. Predstavil je bistvene novosti zakona – ena od njih je tudi zavrnitev poskusa fiktivnega vpisa tujih študentov, če se bo kot očitno pokazalo, da ne nameravajo študirati v RS. Novost je tudi, da država lahko ustanavlja le še univerze, ne več samostojnih fakultet. Zakon nekoliko spreminja določbe o NAKVIS, ki še vedno ostaja zelo avtonomen organ. Vlada ne bo več dajala soglasja k razpisom za vpis, novo obdobje za sklepanje pogodb o financiranju študijske dejavnosti je šest let, kar bo omogočilo univerzam precejšnjo fleksibilnost.

Nadalje je bil med pristojnima ministrstvoma usklajen Zakon o maturi – za vpis na univerzitetne študijske programe bo odslej potrebna poklicna matura iz petih predmetov. Zakon uvaja mikrodokazila za pridobitev specifičnih stanj. Na novo se ureja položaj t. i. izrednih študentov – en letnik bodo lahko opravljali dve leti, po novem gre za časovno prilagojen študij, za prvi študij na študenta bo brezplačen. Na vprašanje o (so)financiranju doktorskega študija je državni sekretar pojasnil, da bo le-ta v celoti sofinanciran in to velja za vse doktorske študente. Za zaključek dopoldanskega dela seminarja so sindikalni zaupnice in zaupniki državnemu sekretarju zastavili še nekaj vprašanj (plačilo individualnega raziskovalnega dela, sprejem novele Zakona o visokem šolstvu, pravičnejša ureditev statusa pedagoških delavcev na univerzah, ki so po prehodu na nov plačni sistem večinoma obtičali v sedmem plačnem razredu nove lestvice, uvedba oz. uporaba tujega jezika na univerzah …).

V popoldanskem delu seminarja je zaupnice in zaupnike strokovna sodelavka Sviza za pravne zadeve Neja Škulj seznanila, kako se določajo osnovne plače in katere izjeme se ob tem pojavljajo, v nadaljevanju pa je namenila pozornost temeljnim značilnostim načina prevedbe na novo plačno lestvico in ob tem obvezni uporabi aplikacije, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za javno upravo (103. člen Zakona o temeljih sistema plač v javnem sektorju). Podrobno je predstavila še, kako bodo določeni tarifni razredi in plačne skupine, spregovorila o tem, kako se javnemu uslužbencu določi osnovna plača, kaj se zgodi ob premestitvi na drugo delovno mesto in napredovanju. Poleg tega je prisotne seznanila s popravkom Aneksa h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, ki je bil v petek, 4. 4. 2025 objavljen v Uradnem listu RS in pojasnila, da morajo delavci, ki jih popravek zadeva, prejeti nove anekse k pogodbam o zaposlitvi in da jim mora biti izplačan poračun za od 1. 1. 2025 dalje. 

Drugi dan izobraževalnega seminarja so sindikalni zaupniki in zaupnice prisluhnili predstavitvi o ključnih novostih Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Podrobnosti prehoda v prenovljeni plačni sistem in elemente, ki so novi ali je še posebej pomembno, da jih zaposleni natančneje poznajo oziroma se jih zavedajo, je predstavil strokovni sodelavec Sviza za pravne zadeve Jernej Zupančič.

Izpostavil je ključne dele spremenjenega sistema plač v javnem sektorju. Povedal je, da je bil velik pogajalski dosežek, določba, da nihče nima nižje osnovne plače od minimalne plače. Dotaknil se je tudi pomembnih novosti novega plačnega zakona, in sicer instituta spregleda izobrazbe ter možnosti določitve višjega plačnega razreda. Z zaupnicami in zaupniki je izmenjal še informacije o napredovanju – pospešenem in zadržanem – in delovni uspešnosti. Predstavitev novosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor je v celoti dostopna tukaj – klik.

Prav tako so se zaupnice in zaupniki sindikalne konference seznanili s potekom pogajanj o pokojninski reformi. Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je predstavila temeljne elemente pokojninskega sistema in prikazala, kako naj bi bili pokojninska doba, odmerni odstotek, zajemno obdobje in usklajevanje pokojnin v skladu s trenutno dogovorjenim na pogajanjih opredeljeni v prihodnje.

Uvodoma je predstavila razloge, zaradi katerih je pokojninska reforma nujno potrebna – prebivalstvo se stara, z mednarodno primerjavo se kaže, da je upokojitvena starost v Republiki Sloveniji ena najnižjih upokojitvenih starosti v Evropi. Povedala je, da se prehodno obdobje začne leta 2028, ko se bo starost začela dvigati za tri mesece na leto, kar je blag prehod. Starost bo po novem mogoče znižati zaradi zgodnjega vstopa na trg dela – za delo pred 20. letom (trenutno pred 18. letom), znižanje starosti zaradi otrok (1-5 otrok) ostaja isto, se pa uzakonja alternativna možnost dviga odmernega odstotka s kombinacijo (1 otrok 1 namen; doslej je bilo ali-ali). Uveljavljanje otrok je primarna pravica ženske, razen če je oče več dni očetovskega in starševskega dopusta koristil od mame. Za služenje vojaškega roka se lahko namesto nižanja starosti uveljavlja višji odmerni odstotek.

Zbor Sindikalne konference VŠZ

Izobraževalni seminar se je sklenil z zborom sindikalne konference. Na njem so bile v uvodu izpeljane nadomestne volitve za dva člana predsedstva, katerima se je predčasno zaključil mandat. Kor nadomestni članici predsedstva sta bili izvoljeni Tjaša Podpečan in prof. dr. Marina Lukšič Hacin. Razprava vseh zbranih je bila nato namenjena enemu od elementov, ki omogoča sindikalno delovanje – plačilu sindikalnega dela. Predstavitev teme je opravila pomočnica glavnega tajnika Nadja Götz. Predstavila je zadevno ureditev v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja in Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, možnost dogovora o zagotavljanju plačila ur za sindikalno delo, ki obsega zagotovitev plačila ur za sindikalnega zaupnika, in vzorec pogodbe, ki je pripravljen za sindikalne zaupnike, ki so izvoljeni po statutu SVIZ. Prisotni sindikalni zaupniki so nato posamezno za svojega delodajalca povedali, če sploh in kako imajo urejeno plačilo sindikalnemu zaupniku za njegovo delo in ugotovljeno je bilo, da so na terenu situacije precej različne.

Zatem je predsednik sindikalne konference pojasnil, da upravnemu odboru ARIS-a letos poleti poteče mandat, zato mora SVIZ do začetka maja predlagati novega kandidata. Ta mora izpolnjevati predpisane pogoje, med katerimi je tudi, da član UO ARIS projektov ne sme prijavljati, zato je težko najti primernega kandidata (znanstvenika).  

Na zboru sindikalne konference je sindikalni zaupnik z Inštituta za narodnostna vprašanja Danijel Grafenauer predstavil vsebine z dogodka marca v Bruslju – srečanja članov HERSC. Povedal je, da je HERSC (Stalni odbor za visoko šolstvo in raziskovanje) dobro vpet v ETUCE (Evropski sindikalni odbor za izobraževanje, katerega član je tudi Sviz) in zato mu institucije EU tudi prisluhnejo. Posamezni predstavniki držav EU so predstavili okolje in sindikalno delovanje v svojih državah, pogoje dela itd. Problematike na dnevnem redu bodo v prihodnosti javno financiranje visokega šolstva, bolonjski proces itd.

Danijel Grafenauer je poročal še o svoji aktivnosti na seji HERSC-a in medtem ko se pri nas sredstva za resor zvišujejo, v nekaterih drugih državah (npr. Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, na Nizozemskem) že ugotavljajo, da se je krivulja sredstev za znanost obrnila navzdol. Na Nizozemskem trenutno potekajo protestni shodi, sredstva se preusmerjajo v oboroževanje in varnost. Veliko sindikatov ima težave pri organiziranju stavk v visokem šolstvu in znanosti, vendar drugega učinkovitega orodja ni. Stavke pogosto potekajo tudi v Franciji in v Belgiji. Številni prisotni na marčevski seji HERSC-a so bili zaskrbljeni zaradi porasta desničarskih ideologij, saj te zgodovinsko pripeljejo do znižanja sredstev za znanost in (visoko) šolstvo. Dogodek v Bruslju se je zaključil s solidarnostno izjavo v podporo akademikom ZDA, in le nekaj dni zatem je EU povabila raziskovalce in visokošolske profesorje iz ZDA, da lahko svoje kariere nadaljujejo v EU.

Povsem ob koncu zbora sindikalne konference visokega šolstva in znanosti Sviza so prisotni razpravljali še o institutu spregleda izobrazbe, ki ga za višje stopnje izobrazbe ni mogoče uporabiti (z izjemo informatikov). Eden od sindikalnih zaupnikov je pojasnil, da so se delavci z nižjo izobrazbo praktično izenačili s tistimi, ki dejansko imajo VII/1 izobrazbo, zato bo treba razmisliti, kako najti ustrezno rešitev za zaposlene, ki menijo, da so na svojih delovnih mestih razvrednoteni.

Kot članica ali član Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) lahko s svojo družino oziroma s svojimi najbližjimi prednostno in ceneje letujete v počitniških stanovanjih, ki jih ima naš sindikat v lasti po vsej Sloveniji.

Oddih si lahko privoščite v 34 počitniških stanovanjih v različnih slovenskih krajih – dopustujete lahko, denimo, ob morju v Simonovem zalivu, Izoli, Piranu, Ankaranu in Luciji, v vseh naših največjih zdraviliščih (na Dobrni, Ptuju, v Podčetrtku, Moravcih, Šmarjeških Toplicah, Banovcih …) ali pa si izberete sprostitev v gorskem okolju in rezervirate stanovanje v Kranjski Gori, Bohinjski Bistrici ali na Krvavcu.

Glavni odbor Sviz je na 23. redni seji, ki je potekala 17. in 18. marca 2025 v Zrečah, potrdil nov pravilnik o najemu Svizovih počitniških stanovanj. Z njim se spreminjajo pogoji odpovedi rezervacije stanovanj, kar se tiče časa odpovedi in stroškov (22. in 23. člen pravilnika), ter cena najema za nečlane našega sindikata (20. člen pravilnika). Do novega pravilnika lahko dostopate tudi – tukaj.  

Da bi laže izbrali svojo počitniško destinacijo, lahko na spletni strani www.odpocij.si preko aplikacije dostopate do vseh potrebnih informacij o najemu počitniških stanovanj Sviz – vse posamezne enote so tu podrobno opisane in predstavljene s fotografijami, prav tako sta vam na voljo cenik najema in preglednica zasedenosti. Posebej priporočamo, da pred bivanjem v naših stanovanjih natančno preberete koristne informacije o najemu, ki jih v aplikaciji www.odpocij.si najdete v posebnem zavihku Koristne informacije, Dobro je vedeti.

Rezervacijo bivanja v počitniških stanovanjih lahko uredite tudi neposredno z upravljavcem počitniških stanovanj Sviz: Petra Peniča lahko pokličete od ponedeljka do petka, od 9. do 11. ure ter od 13. do 15. ure na telefon 01 244 09 15 ali mu pišete na elektronski naslov peter.penic@sviz.si.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je z objavo na portalu E-demokracija nedavno v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L). MVI predloge in komentarje na predlog novele zbira do petka, 28. marca.

Povzetek poglavitnih predlaganih sprememb zakona je pripravila Slovenska tiskovna agencija:

Predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je v javni razpravi, vključuje določbe o zagotavljanju varnosti, med drugim omejuje uporabo elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb. Ob več neopravičenih izostankih od pouka bi lahko šola obvestila CSD in zoper starše podala predlog za prekršek. Predviden je nov predmet o digitalnih tehnologijah.

Predlog novele, ki je v javni razpravi do 28. marca, vključuje novo poglavje o zagotavljanju varnosti, v njem so predvidene preventivne aktivnosti in ukrepi za zagotavljanje varnosti. Po dogodkih, v katerih bi bili ogroženi varnost in zdravje učencev, bi morala šola izvesti varnostne ukrepe, s povzročitelji pa izvajati vzgojne ukrepe. Ukrepe in vzgojne dejavnosti bi opredelila v pravilih šolskega reda.

Uporabo osebnih elektronskih naprav bi omejili na izključno pedagoške aktivnosti, ki bi bile opredeljene v letnem načrtu. Učenci bi morali naprave odložiti v poseben prostor, izjema so tiste, ki jih potrebujejo iz zdravstvenih razlogov.

V primeru suma posedovanja prepovedanih predmetov, kot so orožje, pirotehnika, alkohol, droge, tobačni izdelki in elektronske cigarete, bi šole lahko učenca pozvale k izročitvi predmetov. Če tega ne bi storil, bi lahko pregledali njegove osebne predmete in najdene elektronske naprave ali prepovedane predmete začasno odvzeli.

Predlog novele staršem nalaga odgovornost za nadzor nad predmeti, ki jih učenec prinaša v šolo, in tudi odgovornost za spoštovanje omejitve uporabe elektronskih naprav.

Po predlogu bi lahko učitelj učenca, ki s svojim ravnanjem ovira izvajanje pouka ali ogroža zdravje in varnost sebe oz. drugih, začasno umaknil iz razreda in mu omogočil alternativno obliko pouka.

Opisno ocenjevanje v tretjem razredu

Predlog novele, ki bi se začela uporabljati 1. septembra 2026, uvaja opisno ocenjevanje tudi v 3. razred osnovne šole. Trenutno to velja le za prva dva razreda.

Predvideva tudi nov obvezni predmet tehnika in digitalne tehnologije, ki bi se začel izvajati 1. septembra 2028. Iz obrazložitve je razvidno, da je ta predmet predviden v 7. razredu, zato se v tem razredu omejuje število ur obveznih izbirnih predmetov na dve uri tedensko.

Pouk slovenskega jezika in kulture bi se tako kot za tujce organiziral tudi za pripadnike romske skupnosti. Med podatke, ki jih šole zbirajo o otroku, bi vključili tudi podatek o pripadnosti romski skupnosti.

Podrobneje je opredeljena neocenjenost. Učencu, ki iz opravičljivih razlogov ne bi mogel biti ocenjen, bi novela omogočila prilagojeno ocenjevanje, ob neupravičeni odsotnosti pa bi učenca čakal predmetni izpit, ki se opravlja le enkrat v šolskem letu.
 

Predlog ukinja vzgojni načrt šole kot samostojni dokument

Predlog ukinja vzgojni načrt kot samostojni dokument, šole bi morale načrt vzgojnih dejavnosti vnesti v letni delovni načrt.

Vzgojni opomin bi se definiral kot vzgojni ukrep, ki se lahko izreče učencu, kadar krši svoje dolžnosti in odgovornosti in ko vzgojne dejavnosti ne dosežejo namena, za hujše kršitve pa tudi brez predhodnega vzgojnega delovanja. Trajanje vzgojnega opomina bi podaljšali na 12 mesecev, kar pomeni, da bi se prenašal tudi v naslednje šolsko leto. V tem času bi morala šola z učencem izvajati vzgojne dejavnosti.

Po predlogu bi bil ugovor staršev možen samo na izrečen vzgojni opomin, ne več za vso vzgojno delovanje šole. Predlog podrobneje določa postopek ugovora, v zvezi s tem pa več ne bo mogoč predlog staršev za inšpekcijski nadzor šole.

Po novem bi določbe o vzgojnem načrtu šole, pravilih šolskega reda in vzgojnem opominu veljale tudi za zasebne šole.

Ob več neopravičenih izostankih možen predlog za prekršek zoper starše

Novela podrobneje opredeljuje postopek opravičevanja odsotnosti učencev. Starši bi morali v dveh dneh od prvega izostanka razredniku sporočiti vzrok izostanka, v petih dneh po vrnitvi otroka v šolo pa predložiti opravičilo. V primerih ponavljajočih ali daljših neopravičenih izostankov učenca lahko šola tudi obvesti pristojni Center za socialno delo (CSD) oz. poda predlog za prekršek zoper starše.

V primeru treh vzgojnih opominov ali neuspešnega izvajanja vzgojnih dejavnosti bi lahko šola učenca prešolala, pri čemer pa za to ne bi bilo več potrebno soglasje staršev niti mnenje CSD.

S predlogom se postavlja tudi rok za podajo predloga za odlog šolanja, in sicer bi bilo predlog pred vpisom otroka v šolo treba podati do 31. marca, za prvošolce pa do 31. oktobra.

Po kritikah občin pa novela ohranja štirikilometrsko mejo oddaljenosti od šole, pri kateri so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza. V eni od prejšnjih različic je bilo namreč predvideno znižanje meje na dva kilometra, čemur so občine močno nasprotovale, je za STA povedala sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.
 

Dodatne globe za šolo in starše

Šola in odgovorna oseba bi morala po novem plačati globo tudi, če za učence z učnimi težavami ne bi prilagajali izobraževalnega dela, ne bi izvajali vzgojnih dejavnosti in ne bi omogočali doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev učencem s prilagojenim pedagoškim procesom zaradi zagotavljanja varnosti.

Starši pa bi morali plačati globo tudi v primeru, če ne bi zagotovili, da njihov otrok obiskuje pouk, če iz neupravičenih razlogov ne bi zagotovili udeležbe učenca na predmetnih izpitih ali če bi opustili dolžno skrb oz. nadzor nad predmeti, ki jih učenec prinaša v šolo.

Prav tako je Slovenska tiskovna agencija pripravila posebno novico s posveta Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, ki je potekal v Laškem v začetku tega tedna in se ga je udeležil tudi minister za vzgojo in izobraževanje. V razpravi na dogodku je minister Logaj ugotavljal, da je eden največjih izzivov v današnjem šolstvu, tako na vsebinskem kot na organizacijskem delu, spreminjanje percepcije šole skozi oči staršev, saj se je vrednotni sistem v družbi spremenil. Temu so pritrdili tudi ravnatelji.

»Šola je mnoga leta delovala na precej stabilen, a morda nekoliko preveč okorel način in se je težko prilagajala tempu sprememb, ki nastajajo v družbi. Glede na to, da so starši prezaposleni, danes prevzema tudi del socialne funkcije. Hkrati pa šola ne more vstopati v družinsko okolje, kar je izziv, ki daje vso kompleksnost razmisleku o posegih v šolski prostor,« je dejal minister.

Pri tem se mu zdi komunikacija s starši zelo pomembno vprašanje, po drugi strani pa morajo biti tudi pristopi popolnoma drugačni, saj mladina danes informacije lahko dobi povsod. Te so lahko prave ali lažne oziroma napačne, vloga šole pa je po njegovem ravno v tem, da otroke pelje v smer, da bodo znali pridobljene informacije presojati in o njih kritično razmisliti.

Na posvetu ravnateljev v Laškem je bilo precej govora tudi o uporabi mobilnih telefonov v šolah, v zvezi s čimer novela zakona o osnovni šoli opredeljuje omejitve zgolj za vzgojno-izobraževalno delo. Na vprašanje, kakšne vzvode bodo imele šole ob morebitnih zlorabah telefonov v šoli, je minister pojasnil, da bodo za ravnanje otrok v tovrstnih primerih odgovorni starši. »Enako kot to velja v primeru prinašanja nevarnih predmetov v šolski prostor, odgovarjajo tudi za morebitno nezakonito snemanje in objavo različnih posnetkov,« je dodal.

Glede vlaganj države v šolski sistem je povedal, da sredstva med drugim povečujejo za spodbude za učiteljski poklic, in sicer preko štipendij, pripravljajo tudi razpis za plačilo izrednega študija tistim, ki bi želeli pridobiti učiteljski poklic, sofinancirajo različna dodatna usposabljanja za pedagoško delo.

»Zavedamo se, da imamo relativno zrelo populacijo učiteljev, ki bo v naslednjem desetletju v velikem deležu odšla v pokoj, zato je treba pridobiti mlade za vključitev v šolski prostor. Tega seveda ni mogoče rešiti čez noč, je pa treba nastaviti sistemske ukrepe,« je dodal Logaj.

Da je v šolstvu kar nekaj težav, osnovna pa je razvrednotenje poklica, je poudarila predsednica združenja Mojca Mihelič, sicer ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar. Na srečanju so zato želeli izpostaviti zlasti vprašanje o tem, koliko je šolstvo v našem prostoru sploh pomembno. Meni tudi, da je kljub nekaterim morebitnim pomislekom hitrost pri spreminjanju šolske zakonodaje smiselna, saj je sedanja zakonodaja stara 30 let, družba pa se je v tem času v marsičem precej spremenila.

Ob tem je poudarila, da je najbolj dragoceno to, da so se spet povezali šolniki in starši, saj je dolgo časa veljalo, da so naravni nasprotniki. Zadnje čase opaža, da so starši zelo naklonjeni ohranitvi kakovostnih javnih šol in spoznavajo, kako pomembno je ohraniti sistem ali ga celo vrniti korak nazaj, ko je šola še imela večjo veljavo.

Med ravnatelji je nekaj pomislekov tudi glede uvajanja razširjenega programa izobraževanja v osnovnih šolah. Kot je povedala ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triler, še vedno nimajo kakšnih dodatnih informacij. Meni, da vsaj njihova šola še ni zrela za spremembe, čeprav so se znašli na seznamu šol že v naslednjem šolskem letu.

Zdi se ji, da se spremembe v šolstvu dogajajo veliko hitreje, kot bi se smele. Spremembe so res potrebne, a meni, da bi morali pri pogovorih o njih imeti ključno vlogo tudi ravnatelji, ki poznajo specifike. »Že vrabci čivkajo, da imamo v šolstvu težave s kadrovsko zasedbo, tako da bo že to velik izziv,« je dejala in dodala, da je v šolstvu kar nekaj stvari, ki vznemirjajo ravnatelje in učitelje. Velikokrat se namreč znajdejo v razmerah, ko se morajo odločati sami in so prepuščeni informacijskemu vakuumu.

Ob 8. marcu, ko praznujemo mednarodni dan žensk in se spomnimo na prizadevanje žensk za njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, namenjamo v tej objavi pozornost zaposlenim v vzgoji in izobraževanju z vidika strukture po spolu.

»Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala Clara Zetkin. Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.«

Da v vzgoji in izobraževanju med zaposlenimi prevladujejo ženske, vsakokrat potrdi tudi letno poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pogled na izobraževanje  (Education at a Glance). Publikacija predstavlja uporabno zbirko statističnih podatkov za oblikovalce izobraževalnih politik, tudi na mednarodni ravni, in je najvplivnejša zbirka podatkov o stanju v izobraževanju po svetu – v državah članicah OECD in v državah partnericah organizacije.

OECD v aktualni publikaciji Pogled na izobraževanje 2024 ugotavlja, da je skupno na vseh ravneh izobraževanja v vseh državah članicah organizacije med učiteljstvom več kot dve tretjini žensk oziroma da v povprečju ženske predstavljajo 70 % vseh zaposlenih na delovnem mestu učitelj na vseh ravneh izobraževanja v državah OECD in partnerskih državah. Delež žensk v izobraževanju je med državami različen, od 49 % na Japonskem in 52 % v Savdski Arabiji do več kot 80 % v Estoniji (82 %), Latviji (83 %) in Litvi (82 %). Največji delež žensk v izobraževanju je na predšolski in osnovnošolski ravni, zatem pa se odstotek z vsako naslednjo ravnjo znižuje: medtem ko je v vrtcih med pedagoškim osebjem žensk v povprečju 95 odstotkov, jih je na terciarni ravni 46 odstotkov (podatki so za leto 2022). Kljub visoki zastopanosti študentk v univerzitetnem izobraževanju je delež predavateljic nižji, kar se v delu povezuje tudi z navzočnostjo t. i. steklenega stropa za ženske v akademskih krogih.
 

In kakšne so številke z vidika strukture zaposlenih po spolu v vzgoji in izobraževanju za Slovenijo? V šolskem letu 2023/24 je bilo po podatkih Statističnega urada RS v vrtcih zaposlenih 12.440 vzgojiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov, vzgojiteljic je bilo 97,3 %, vzgojiteljev pa 2,7 %. V osnovnošolskem izobraževanju je bilo zaposlenih 18.824 učiteljev in učiteljic, poleg učiteljev je bilo zaposlenih še 3.250 vodstvenih, svetovalnih ali drugih strokovnih delavcev. Med učitelji je bilo moških nekaj manj kot 15 %, med vodstvenimi delavci pa 24 %. V srednjih šolah za mladino in odrasle je bilo zaposlenih 7.605 strokovnih delavcev. Med njimi je bilo 6.490 učiteljev (od tega 67 % žensk), 267 vodstvenih delavcev (od tega 64 % žensk) in 289 svetovalnih delavcev (od tega 93 % žensk).  V ustanovah na terciarni ravni izobraževanja je bilo zaposlenih 5.993 strokovnih delavcev, visokošolskih učiteljev je bilo 3.199. Delež žensk med temi učitelji se z vsako naslednjo stopnjo akademskega naziva zmanjšuje. Med docenti je bilo žensk 47 %, med rednimi profesorji pa 10 odstotnih točk manj.