Name: Bojan Požun
Date registered: 20. 11. 2012
Avtoritarno ukazovanje vladnih predstavnikov je preseglo vsako mejo!
Ljubljana, 28. decembra 2020 – Način, na katerega je vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin učiteljstvo v soboto popoldne na praznični dan samostojnosti in enotnosti nagnal na testiranje, je nedopusten, žaljiv in oblastniško aroganten. Predstavnik Vlade RS je vzgojiteljem in učiteljem zažugal, da se morajo 2. in 3. januarja, na dela prosta dneva, testirati, sicer v ponedeljek, 4. januarja, ne bodo smeli priti na delovno mesto v vrtec ali učiti v šoli. Medtem ko tudi ministrica za izobraževanje že dva tedna po vseh medijih napoveduje, kako se bo ob idealnih razmerah pouk za prvo triado v šolah obnovil 4. januarja, Sindikatu, vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki je reprezentativni predstavnik interesov preko 70 odstotkov vseh zaposlenih v vrtcih in šolah, tega doslej ni omenila niti z besedo.
Kako naj bi izgledala vrnitev v vrtce in šole, se s SVIZ-om ni pogovarjal ali usklajeval nihče. Tudi manj kot teden dni pred tem – z vključenimi prazničnimi dnevi pred nami! – o tem ne sindikat niti širša javnost ne ve nič. Tudi glede vprašanja omenjenih testiranj je SVIZ seznanjen zgolj iz izjav vladnega govorca minuli vikend, čeprav je SVIZ že v minulih mesecih večkrat predlagal razpravo (tudi) o teh vprašanjih in se je tudi zavzel za prioritetno (a prostovoljno) cepljenje zaposlenih v izobraževanju. SVIZ se sprašuje, ali obstaja pravna podlaga, da se učiteljstvu preprosto ukaže, da mora iti v prostem času na testiranje?! Kam? Na točke, kjer se opravljajo množična testiranja? Bodo čakali v vrstah? Bodo dobili povrnjene potne stroške? Je to del njihovih delovnih obveznosti? So to nadure na dela prost dan oziroma v nedeljo? Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki se ne bodo uspeli ali se ne bodo želeli testirati? Jih bo oblast zaprla? Bodo izgubili službo?
To avtoritarno ukazovanje je preseglo vsako mejo! Z zaposlenimi v vrtcih in šolah predstavniki vlade – od vodje vladne posvetovalne skupine dr. Mateja Lahovnika do govorcev in ministrov – ravnajo, kot da so brezpravna raja, ki naj brez pomisleka izvrši, kar se ji ukaže, sicer pa naj drži jezik za zobmi, ker namesto njih zanje misli režim?! In v temelju te arogantne, ukazovalne, a obenem skrajno zmedene in destruktivne politike, ki že pol leta zavrača vsakršno vsebinsko dogovarjanje z učiteljstvom in ki povsem ignorira praktike ter vodstva šol in vrtcev, je ministrica dr. Simona Kustec. Njen včerajšnji nastop v oddaji Politično na nacionalni televiziji je zgolj odlična (in hkrati žalostna) ilustracija te nekompetentnosti. SVIZ zahteva, da se o načinu in pogojih testiranja učiteljstva – ki ga SVIZ ne zavrača, temveč spodbuja – šolske oblasti dogovorijo s SVIZ in da se zdajšnji ukaz o testiranju 2. in 3. januarja prekliče do dogovora s sindikatom.
Ob vsej zmedi, ki jo s svojimi izjavami povzročajo predstavniki Vlade RS, pa SVIZ opozarja, da odločitev o začetku pouka v prvi triadi s 4. januarjem 2021 sploh še ni niti sprejeta! SVIZ predlaga, naj vlada glede na aktualno epidemiološko situacijo najprej sploh odloči, kako bo z odprtjem osnovnih šol, nato pa sprejme ustrezne pravne podlage, vse potrebno ustrezno in pravočasno skomunicira z vsemi deležniki in, upoštevaje praznične in dela proste dni, postavi bolj realen termin ter na delovne dni organizira opravljanje hitrih testov.
Video sestanka sindikalnih zaupnikov in zaupnic našega območja se je udeležil tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki je prisotne seznanil s sindikalnimi aktivnostmi in z neobstojem socialnega dialoga pri sprejemanju PKP7. Sviz in drugi sindikati ostro nasprotujejo nameri vlade, da zamrzne dvig minimalne plače.
Vsaka štiri leta ETUCE (Evropski sindikalni odbor za izobraževanje) izpelje svojo konferenco, na kateri razpravlja in odloča o prioritetah in politikah, načelih delovanja in programu za prihodnje štiriletno obdobje, sprejema poročilo o aktivnostih, finančno poročilo in finančni načrt, izvede pa tudi volitve predsednika, podpredsednikov (šestih; ti skupaj s predsednikom in evropskim direktorjem sestavljajo t. i. Bureau oziroma izvršilni odbor ETUCE) ter članov odbora (v njem ima vsaka država po enega predstavnika, srečuje se dvakrat letno). Poudarek vsakokratnih konferenc je vprašanje vloge sindikatov v izobraževanju pri reševanju izzivov, pomembnih za prihodnost Evrope.
Tokratna konferenca ETUCE bo izvedena 1. in 2. decembra, zaradi znanih razlogov – in prvič v zgodovini – pa zgolj kot virtualni dogodek. Delegati iz organizacij, članic ETUCE-ja, ki predstavlja več kot 11 milijonov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, bodo razpravljali o množici vprašanj, povezanih s preštevilnimi izzivi sodobnega časa in trenutnih okoliščin, in sprejemali pomembne odločitve. Izpeljane bodo, kot omenjeno že uvodoma, tudi volitve vodstvenih organov ETUCE. Za članstvo v izvršilnem odboru se poteguje tudi glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, ki je član ETUCE Bureau-ja že v aktualnem iztekajočem se mandatu.
Kriza, povezana z boleznijo COVID-19, močno pri-zadeva naš vsakdanjik in naša življenja, delo in vzgojno-izobraževalne sisteme na splošno. V izobraževalnem sektorju je aktualna globalna kriza zgolj zaostrila in v ospredje porinila težave in izzive, ki so obstajali že davno pred tem. Govorimo o naraščajoči neenakosti, zmanjševanju javnih vlaganj v sistem, privatizacijo in uvajanje tržnih mehanizmov, ki spodkopavajo kakovost izobraževanja. Na udaru sta tudi socialno partnerstvo in socialni dialog, očitno je pomanjkanje celovitih pristopov do vprašanj uvajanja novih tehnologij in digitalizacije v izobraževanju, vzgojitelji, učitelji in drugi zaposleni v vrtcih in šolah pa so se zaradi trenutnih razmer znašli pod številnimi pritiski in v stiskah.
Tokratna konferenca je priložnost za organizacije, članice ETUCE, za razprave in sprejem strategij o tem, kako se spoprijeti z obstoječimi in prihodnjimi izzivi učiteljskega poklica. Delegati bodo opredeljevali načine, na katere lahko sindikati s področja vzgoje in izobraževanja sodelujejo pri uveljavljanju družbenih sprememb, zlasti na najpomembnejših področjih (okoljsko skladen trajnostni razvoj, aktivno demokratično državljanstvo, enakost in vključenost). Za sprejem na konferenci je pripravljena resolucija, ki se nanaša na zavezanost sindikatov, da se dejavno vključijo v uveljavljanje družbenih sprememb, ki temeljijo na pravičnosti, enakih možnostih, kakovostnem izobraževanju in močnem socialnem dialogu. Resolucija se dotika potrebe po ohranjanju sindikalnih aktivnosti in boja za temeljna načela demokracije, solidarnosti, enakosti, trajnosti in spoštovanja sindikalnih ter človekovih pravic, še zlasti v okoliščinah pandemije ter ozračju neoliberalnih politik in nacionalističnih diskurzov, katerih poglavitni cilj je razdvajanje.
Na ETUCE-jevi konferenci bodo nastopili tudi številni priznani govorci, med njimi Maryia Gabriel, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, Vivianne Hoffmann, namestnica generalnega direktorja Direktorata Evropske komisije za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, dr. Stefanie Hubig, predsednica sveta ministrov za izobraževanje nemških zveznih dežel, in in David Edwards, generalni sekretar Izobraževalne internacionale (Education International).
V četrtek, 19. novembra 2020, je potekala 210. seja Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje (SSSI), ki mu predseduje dr. Kristijan Musek Lešnik. SSSI je vseh 15 sklepov sprejel soglasno, med drugim tudi sklep, s katerim ministrstvu za izobraževanje predlaga, da šole v času izvajanja pouka na daljavo praviloma ne bi ocenjevale znanja. Z MIZŠ so sporočili, da je ministrica že »dala navodila za pripravo strokovnih predlogov in rešitev za realizacijo« omenjenega in drugih sklepov.
Strokovni svet ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predlaga, »da se v času izvajanja šole na daljavo praviloma ne ocenjuje znanja, pač pa izvaja izključno preverjanje znanja s kakovostno povratno informacijo, pri čemer se daje prednost ustnemu in rokopisnemu preverjanju ali drugim načinom preverjanja, ki so primerni za posamezen predmet, razen tam, kjer učitelji uporabljajo za posamezen šolski predmet načine in metode ocenjevanja, primerne za spremljanje znanja, pridobljenega v času pouka na daljavo in v skladu z učnim načrtom«.
SSSI predlaga tudi, da bi letošnje šolsko leto namesto dveh izvedli kot eno ocenjevalno obdobje, predlaga tudi »normativno ureditev potrebnega števila ocen v letošnjem šolskem letu glede na aktualne razmere«, kar bi verjetno pomenilo manj ocen.
Med petnajstimi sprejetimi sklepi je tudi poziv vladi, naj se »v skladu z epidemiološkim položajem« čim prej začne vračanje otrok v vrtce in šole. Pri tem naj se prioritetno vračajo učenci od prvega do petega razreda osnovne šole ter dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, učenci v programih s posebnimi potrebami in druge skupine ranljivih učencev. Predlaga tudi vračanje otrok v glasbene šole, ko gre za individualni pouk. Na splošno svet vlado poziva, naj se pri sprejemanju ukrepov upoštevajo dolgoročna tveganja na področju znanja zaradi okrnjenega poteka pouka.
Na ministrstvu za izobraževanje so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da se je ministrica Simona Kustec s predlaganimi sklepi seznanila in že dala navodila za pripravo strokovnih predlogov in rešitev za uresničitev sklepov.
Vseh 15 sklepov Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje najdete na tej povezavi.
Sindikalne centrale – med njimi tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je SVIZ – smo danes, 20. 11. 2020 na poslanke in poslance Državnega zbora RS naslovile poziv ter v njem podčrtale, da je kakršnakoli ideja o zamrznitvi minimalne plače nesprejemljiva.
Z januarjem 2021 naj bi bila minimalna plača prvič določena v višini, ki za 20 odstotkov presega minimalne življenjske stroške in posledično omogoča dostojnejše življenje. Višina minimalne plače bo kot taka v celoti sledila smernicam EU na področju minimalne plače, katerih osnovni namen je preprečevati revščino med zaposlenimi in zagotavljati pogoje za dostojno življenje. Ob tem sindikati poudarjamo, da gre za zadnji korak v procesu, ki so ga začele reprezentativne sindikalne centrale leta 2015, ko so s podpisi volivcev v zakonodajni postopek vložile predlog zakona o minimalni plači, s katerim so bili iz minimalne plače izločeni nekateri dodatki za manj ugoden delovni čas. Zakon so leta 2017 poslanke in poslanci nato, kljub naporom delodajalcem, da do tega ne bi prišlo, tudi potrdili.